Časi, ko so moški erotične in pornografske revije tudi pred ženami skrivali pod jogiji in v poznih nočnih urah tožeče oprezali za pornografskimi filmi na televiziji, so mimo. Kakopak, moški lahko vse to še vedno počnejo, a ženske smo že daleč naprej. Celo tako zelo, da tudi same beremo Playboy, gledamo porniče, zraven uživamo in masturbiramo.
Je komu nerodno?
Zadnje študije in raziskave v ZDA kažejo, da se ženske ob gledanju porničev vzburijo prav toliko kot moški ali celo močneje. Moški bolj uživajo ob gledanju heteroseksualnih prizorov in lezbičnem seksu, medtem ko jih istospolni prizori med moškimi puščajo hladne, ženske pa istospolni odnosi močno vzburijo, ne glede na to, za kateri spol gre.
Telo govori svojo resnico, čeprav je glavi včasih nerodno, a očitno ne toliko, da bi gledanje pornofilmov ženske zaobšlo. Pravzaprav pornoindustrija v zadnjem času opaža, da število ženskih gledalk narašča, kar se seveda ujema s pohodom žensk na vsa področja, ki so bila nekdaj tako klasično moška. Ženske so danes seksualno ozaveščene in prebujene, so v stiku s svojo seksualnostjo in ji želijo slediti. Ženski orgazem je postal prav tako pomemben kot moški, ženska spolna radovednost pa nekaj, česar se sramuje vedno manj žensk.
Ko je odraščala moja generacija, rojena sredi sedemdesetih, so bili porniči nekaj svinjskega. Nagravžnega. Starejše ženske (beri matere) so o filmih za odrasle govorile s takim gnusom, kot bi šlo za holokavst, čeprav dvomim, da so si sploh kdaj ogledale kakšnega. Prvih pet minut porniča sem videla ob koncu osnovne šole, umirala sem od radovednosti, in še danes se spomnim, da je bil nemški, dogajal pa se je na seniku. Vse posneto in pokazano je bilo skregano z mojo pametjo in vsemi mojimi načeli – vsi so seksali z vsemi, seks je bil več vreden kot zvestoba in nikakor nisem mogla ugotoviti, ali se vsi le nekaj pretvarjajo ali gre zares. V šoli življenja sem nekatere stvari pozneje hitro postavila na svoje mesto, porniči pa so tonili v pozabo, dokler jih ni pred moje oči zanesel internet.
Le klik do orgazma
Prej iz radovednosti kot nepotešenosti sem lepega dne zasrfala v erotične oceane internetne ponudbe. V redu, priznam, nekaj v meni si je želelo masturbacije, in to masturbacije skupaj z neznanci. Kakšen stimulans, kakšen orgazem, kakšno presenečenje! In kako drugače od vseh priprav, ki so potrebne, preden se običajno dam dol, odkar sem postala mati. Ni mi bilo treba dati otroka spati in počakati, da zaspi, saj sicer tvegam, da jo zagledam sredi sobe, in tega res ne bi. Ni mi bilo treba izbirati seksi spodnjega perila in ni se mi bilo treba pobriti na črtico, čeprav to sicer počnem z največjim veseljem. Hudiča, še oprhati se ni bilo treba ali se poigrati z njegovim korenjakom, preden ga dobim vase. Kliknila sem na play, pogledala in v treh minutah doživela nebesa!
Bilo je tako sproščujoče in neobremenjujoče, da priporočam iz dna vagine … hm, duše. Našla sem filmčke, ki so mi res všeč, in to je drastično spremenilo moje videnje in gledanje pornografskih filmov. Dokler sem v njih videla le trpeče izraze deklet, ki so na meji med bolečino in dolgočasjem hlinila orgazem, so se porniči tudi meni zdeli nagravžni in odbijajoči. Ali, če povem drugače, La Toya je seksi samo sama sebi in morda še Arturju, ni pa merilo za vse ljudi, ki nastopajo v pornoindustriji. Obstajajo res čedne ženske in res čedni tipi, ki jih znajo tudi dobro položiti, vsi verjetno z izvrstno narejenimi estetskimi popravki, a to le mimogrede. Zdaj, ko lahko izbiram (tudi) med super seksi domačimi posnetki, v katerih se imajo načelno vsi dobro, uživam.
Osvobodila sem se moralnih spon in pritiskov, čeprav mi nikoli ni nihče govoril, da se mi bo zaradi samozadovoljevanja ob porniču posušila roka. Skoraj tako je, kot se ne bi dogajalo meni, če se razumemo. Tisto na platnu nisem jaz, nima nikakršne povezave z mano, to ni moje (spolno) življenje, je pa moj stimulans. Po drugi strani pa me negibljive slike niti malo ne vzburjajo, čeprav mi je kar nekaj znank zagotovilo, da se jim ob erotični fotografiji marsikaj dogaja. Kaj pa vem – ali niso na slikah vsi pri miru?
Najin najljubši film
Do tja, da bi si pornofilme ogledovala skupaj z možem, je še daleč. Pravzaprav tja sploh nisem namenjena, če sem iskrena. Mislim, da moj ego nikoli ne bo spravil skupaj toliko razumevanja, da bi lahko mirno pogledala vse, kar si pogleda moj moški, in zraven še na polno uživala. Ali pač?
Premišljujem, da je rešitev na mestu snemanje lastnega filma, v katerem sem glavna igralka, jasno, potem pa to res lahko postane najin najljubši film. Do takrat bom pred monitorjem sama in zdi se mi, da je tudi to lahko seksi sporočilo moškemu: Nočem, da me daš ti dol, hočem se dati sama! Ne vem, kateremu se ne bi utrgalo ob tem stavku. Kakorkoli že, pornofilmi so tukaj zato, da jih gledamo, če jih hočemo gledati. Tisti, ki jih nočejo, naj jih ne in naj dajo mir drugim. Če je vaša radovednost prebujena, boste torej vedeli, kaj storiti.
Katja Golob
