»Drage moje, čaka me pakiranje za dopust, grem čez lužo!« oznanja MademoisElle.
Kako obožujem lučke New York Cityja in vse kavarne, ko se postavim v izložbo in se zlijem z Američani ter budno spremljam mimoidoče. Jimmy Choo, Louboutin, Manolo, hmmm, koliko lepega!
Ne bom več naredila usodne napake, da v potovalko zmečem samo balerinke in športne copate, saj se potem sredi Manhattna počutim kot pigmejka ali, še hujše, kot ženska, ki res nima pojma o modi. Jaz, ki za modo živim in se ji noč in dan poklanjam! Seveda sem zdaj pred veliko dilemo: koliko in kaj vzeti?
Švigam po stanovanju kot kakšen stripovski junak, manjkata mi le dolga halja in maska z infrardečo svetlobo, kajti moje oči so kot rentgen, vidijo v predale in omare, čeprav je vse še zaprto. Ni mi jasno, kako mojemu dragemu uspe spakirati s preprostim seznamom stvari, ki jih mora vzeti; ta visi na hladilniku. Nonšalantno ga pogledam: 7 spodnjih majic, 7 spodnjih hlač, 2 dolge hlače, 1 pulover. (Kako en pulover? Kaj če bova šla v fensi restavracijo v 35. nadstropju in ga bo natakar po nesreči polil? Kaj če me bo peljal na Broadway in me bo najnovejši muzikal ganil do solz in se mu bo moja maskara razmazala po ovratniku? In če bo snežilo? Res, poletje je, a nikoli ne veš, Američani obvladajo vse, vreme lahko spremenijo samo zato, da bi vsi sredi poletja kupovali uggice ...) Dolgočasen seznam, a organiziran, priznam; on nima težav s kozmetiko, ki jo bom jaz dala v drugi kovček v upanju, da ne bo nihče opazil, saj je je dovolj za cel bataljon ljudi, vendar samo z najljubšimi pripomočki se počutim resnično seksi.
In perilo? Koliko perila je treba vzeti na dopust? Komplete za primer, da bo princ razpoložen za romantičen seks; komplete za izlete (beri: udobni, ampak ne kaži jih partnerju), komplete za nakupovanje (beri: neudobni, s tankimi tangicami, ki ti pri 16 letih stojijo tiptop, pozneje pa je druga zgodba), komplete za primer, da moram razburkati njegovo domišljijo, komplete zase (te imam vedno najraje). Stelle (McCartney) ne bom pustila doma, tudi Elle (McPherson) mi je pri srcu, hkrati pa moram imeti dovolj prostora za Victorio (Secret) in tiste nesramno tigraste babydolle iz zadnje kolekcije, ki so najbrž tako plastični, da dobiš alergijo že ob pogledu nanje, a kaj ko se v njih počutiš kot novopečena Adriana Lima. In, da, če že govorimo o Adriani, drugi otrok je na poti? In je še vedno na pisti? S katerega planeta so te ženske? Ali so morda tako napredne, da v resnici njihove otroke nosijo moški? Saj bi le v tem primeru lahko razumeli tisto brezhibno postavo, da nas zagrabi volja za kolektivni samomor ...
New York, prihajam! Tokrat ne smem pretiravati z nakitom, zadnjič sem ga imela toliko že za na letalo (saj veste, fensi si pač vedno, tudi med letom, ko je v kabini tako mrzlo, da dobiš glavobol in ti niti volnene nogavice, ki jih je pletla prababica, ne pomagajo, a pomembno je, da ti z ušes bingljajo uhani Kennetha Jaya Lana – haute couture kolekcija, prosim, da ne bo pomote), da so me pred odhodom petkrat ustavili, slekli, oblekli, sumničavo gledali, saj je vse okrog mene piskalo. Sem že mislila, da nisem na letališču, temveč v lunaparku, le da nisem nikjer našla piratske ladje. In čeprav me je gospa, ki je stala za mano, gledala, kot bi prihajala z Marsa, se zanjo nisem zmenila. Če gre Anna Dello Russo na letalo, in to brez težav, tudi takrat, ko je podobna novoletni jelki (torej vedno), bo uspelo tudi meni.
Imam še eno težavo: kovček. Zadnji je razpadel prav na letališču, popustili so šivi; morda je bil nekoliko bolj poln, a sumim, da v resnici nisem jaz kriva, bil je vsekakor slabo narejen, imel je pač predrobne šive. Zato zdaj letim v trgovino po trdega, velikega, rožnate barve, da ga bom na JFK-ju takoj našla! Upam, da me ne bodo zamenjali za drugorazredno Paris Hilton, ker mi ni najbolj simpatična. Raje vidim, da me imajo za plamenca, ta ima vsaj kaj v glavi.
FOTOGRAFIJA: imaxtree
