V objemu kašmirja

22. 1. 2010
V objemu kašmirja (foto: Fotografija Tadej Windschnurer)
Fotografija Tadej Windschnurer

Ne le diamanti, tudi kašmir je eden od naših najboljših prijateljev. Le katera ne hrepeni po toplem plašču znamke Loro Piana, puloverju Ballantyne ali najmehkejšem šalu 813?

Vse si ga želimo, vendar o njem večinoma zelo malo vemo. Kašmir je najkakovostnejša vrsta volne, ki jo pridobivajo iz najbolj drobne dlake koz, ki živijo do pet tisoč metrov visoko v predelih Mongolije, Himalaje, Kitajske, Irana in Afganistana. Enkrat na leto koze menjajo dlako, ki jo strokovnjaki ročno pregledajo in izberejo najboljšo. Šele tedaj se začne njena mehanska obdelava. To je ena izmed najboljših naravnih dlak, ki zaradi dobre kakovosti vlaken zadrži izredno veliko toplote. Njena kakovost je odvisna od veliko dejavnikov, med njimi tudi od nadmorske višine, na kateri se pasejo koze. Višje ko so, kakovostnejša je dlaka. Koze so na tako visokih predelih namreč razvile izjemno sposobnost preživetja ob skrajno nizkih temperaturah. Zato so tudi šali iz kašmirja zelo topli in obenem peresno lahki.

70 evrov za kilogram

Vlakno kašmirja navadno raste od sredine poletja do konca zime, ko koze menjajo dlako in ko je tudi pravi čas za pridobivanje vlaken s česanjem oziroma striženjem. Včasih so v spomladanskih mesecih ročno izčesali kozjo poddlako, danes pa je povpraševanje po tej volni tako veliko, da koze češejo že od zime dalje. Ko pridobijo poddlako, jo ročno ločijo od vrhnjih dlak. Cena volne je seveda odvisna od kakovosti, saj morajo biti niti tanke, dolge in čim svetlejše, najdragocenejše so bele barve. Z enkratnim česanjem koze se pridobi približno 50 gramov prediva, na leto pa nam ga kašmirska koza lahko podari največ 200 do 300 gramov.

Najbolj cenjen kašmir in tudi najdražji pa je tisti, pri katerem dlake še dodatno očistijo debelejših vlaken, tako da ob končni obdelavi skupaj pridobijo le 100 gramov volne na leto, kar je manj, kot jo potrebujemo za izdelavo enega šala. Prav podjetje Loro Piana je največji izdelovalec tega najbolj prestižnega kašmirja na svetu. Kilogram tega simbola elegance je na svetovnem trgu vreden od 70 evrov dalje.

Okoli vratu

Vse se je začelo s klasično nepalsko pašmino. Čeprav je pashmina danes mednarodna oznaka za vrsto rut iz kašmirja velike velikosti, je v resnici izdelana iz 70 odstotkov kašmirja in 30 odstotkov svile. Ko se dotaknemo takšne rute ali šala, občutimo žlahtnost materialov kot prijeten in nežen dotik na roki. Kljub tradiciji mešanice s svilo pa so začele nekatere najpomembnejše modne hiše, prvi je bil Versace, preizkušati pašmino iz 100-odstotnega kašmirja, in tako odprle vrata tudi povsem novemu obdobju v modi. Krhek in prosojen videz tkanine šalov, izdelanih iz 100-odstotnega kašmirja, so osvojile tako ženski kot moški svet poznavalcev elegance. Zaradi svoje mehkobe pa so ti šali postali najboljši prijatelj vratu in ramen, tako v mrzlih zimah kot v hladnih poletnih večerih.

Marsikdaj je težko oceniti, ali je pletenina izdelana iz 100-odstotnega kašmirja ali so ji dodali tudi druge vrste volne oziroma materialov. Ker je kašmir dragocen, ga navadno mešajo z volno merino, svilo ali močnejšo volno visokogorskega jaka.

V primerjavi s šali iz ovčje volne so šali iz kašmirja tanjši, vendar izredno topli. Vlakna se merijo v mikronih; tanjše ko je, bolj je cenjeno, zato so najbolj zaželeni šali tisti iz najtanjših vlaken in s čim manjšo težo. Šal, velik 200 krat 100 centimetrov, ki tehta le 50 gramov, lahko stane celo več kot 300 evrov. Kakorkoli že, ti šali oziroma pašmine ostajajo naše modno poželenje … In podajo se k prav vsaki izbiri oblačil.

Živa M. Brecelj

Fotografija Tadej Windschnurer

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc