Mnenje: Dobro jutro ob polnoči

16. 2. 2012
Ta hip se moramo zbuditi in kar v pižamah odvihrati na ulico. Foto: Ekoas

Kombinacija ženske in postelje vselej buri domišljijo. Kaj neki počne pod odejo in kaj, če sploh kaj, ima na sebi?

Večni izjavi Linde Evangeliste, kako za manj kot 10 tisoč dolarjev sploh ne vstane iz postelje, in Marilyn Monroe, da spi le v nekaj kapljicah Chanelove Petke, sta obe daleč od pižam. Tudi sama nisem o njih nikoli razmišljala kot o nečem, kar nosiš pod rjuhami. Kdo razen dandijev sploh spi v njih? Tako formalne so, in če ležiš na trebuhu, te gumbi prej ali slej začnejo žuliti.

Danes spimo, če že ne gole, pa vsaj v razvlečenih majicah, s katerimi je Alexander Wang ustvaril znameniti videz 'naravnost iz postelje'. S črtastim kompletom, tehnično gledano, torej nikoli nisem spala, zato se z njim lahko brez zadrege pojavim v javnosti. Tega tudi ne bi storila prvič, v tridesetih se je Chanel v njem sprehajala po Lidu, v šestdesetih so jih dame nosile na koktajl zabavah, sredi devetdesetih so skupaj z bulerji postali moja gimnazijska garderoba.

Junija je prišla ven resort kolekcija Céline s črtasto pižamo v glavni vlogi. Takoj me je spomnila na dve dedkovi, rumeno in modro, ki sem ju nosila pozimi skupaj s prevelikim pletenim puloverjem in poleti z navadno belo spodnjo majico. Še vedno menim, da nikoli, ne prej ne potem, nisem bila videti bolje, nič čudnega, da so mi v kampu v Nici ukradli spodnji del. Dovoljenje za nošenje pižam naj bi uradno začelo veljati sredi januarja, ko resort kolekcije pridejo v trgovine, vendar nisem mogla čakati. Že avgusta sem si kupila pižamo COS in v zgornjem delu odšla v službo, na banko, na kavo. V službi me niso vprašali, ali imam vročino, v banki niso poklicali mož v modrem, na kavi so mi sicer zaželeli dobro jutro, a bilo je res jutro. Na kratko, nihče ni niti trznil, kaj šele zazehal.

Če preživiš, da si ob pravem trenutku na pravem mestu oblečen popolnoma narobe, si po vsej verjetnosti zanetil trend. Predstavljate si četo v brezmadežni mali črni obleki, zraven pa nekoga v svileni moški pižami in s čez rame ogrnjenim suknjičem. S kom bi šli na kozarec (bi morala reči steklenico?) džina? Signali, ki jih oddaja za dolgim šankom sedeče dekle v črtasti pižami (ključno je, da sedi; če začne plesati in mahati z rokami, naj se raje ne odloči za pižamasti videz od pet do glave, morda le za zgornji del, drugače bo videti naravnost noro), so približno takšni: nekoliko trčena je; mini bar je že izropala in njena polička v kopalnici je najbrž videti kot lekarna; ima vse, in to jo skrajno dolgočasi; pobegnila je iz ogromne hotelske sobe sredi Pariza in išče Billa Murrayja za Izgubljeno s prevodom na francoski način. Mimogrede, prav režiserka Sofia Coppola je za resort kolekcijo Louis Vuitton oblikovala pižamast komplet.

Da, pižama v javnosti je uniforma za razvajenke, različica hlačnega kostima, rezervirana za otroke bogatašev, in videti jo v akciji, je skrajno filmski prizor. Odlično bi se podala križanki med Winono Ryder v Johnny Depp fazi in Mary-Kate Olsen, če bi bila ta malo bolj problematična. To je vsaj drža, s katero se nameravam podati v totalni look. Učinku, da so me, medtem ko sem stopila po časopis, zaklenili iz stanovanja, se bom poskušala izogniti z dekadentnim kosom nakita ali torbico in morda mi na koncu dneva uspe, da bom nonšalantno elegantna kakor Mariacarla v satenasti temno modri različici na pisti za Salvatore Ferragamo. Drugače bom šla naravnost domov, da vse skupaj še malo prespim.

Besedilo Urša Jerkič, fotografija Ekoas