Turkizna sreča: Maldivi

24. 10. 2008

Destinacijo sem spet izbrala jaz. Pa ni šlo za sanjarjenje o raju na Zemlji, natančno razmišljanje o cilju potovanja ali potrebo po dopustu – le za željo po nečem oddal­jenem, kjer bi končno našla svoj dolgčas. Doma kljub temu nisem želela pustiti najinega leto in pol starega sina, zato sem se odločila, da ga vzameva s seboj – na največji peskovnik na svetu.

Marsikdo bi si Maldive omislil, da bi tam preživel vrhunec sveže zaljubljenosti, drugi za intenziven oddih, nekdo celo za sklenitev poroke, jaz sem jih izkoristila za eno samo igranje, neskončno pohajkovanje po (pre)majhnem otoku, petje otroških pesmic in šarjenje po mivki. Seveda me je pred ‘resnim’ potovanjem z otrokom najprej ovirala vest, češ da je popolnoma neodgovorno tako daleč odpraviti se s tako majhnim otrokom, kot sta vpili babici, potem pa sem ugotovila, da z malim zagotovo ne bo težav. To sem želela verjeti (in držalo je).

Še danes sem vesela, da sem se tako odločila. Ne vem, kaj bi po 15 letih objemov in drugih ‘zakonskih’ nežnosti na dveh kvadratnih kilometrih velikem otoku počela brez najinega naraščaja. Verjetno bi se vrnila domov bolj zagorela, s kupom rešenih križank in prebranih knjig, morda s kakšnim kilogramom več in še preveč spočita, a zamudila bi edinstveno priložnost, da na drugem koncu planeta skupaj s svojim otrokom spet postanem otrok.

Adrenalin, ko ga ne pričakuješ

Po deveturnem nočnem letu, ki ga je Matija prespal kot (ne najin) otročiček, čeprav sva se oborožila s celim Babycentrom igrač in bila v nizkem startu za adrenalinsko tekanje po letalu gor in dol, nas je najprej pozdravila Vlaga. Obupna vlaga.

Če sem imela v eni roki sina, je pomenilo, da je druga zasedena z gromozanskim avtomobilčkom, pod pazduho je morala biti knjiga Prihaja Nodi, čez ramo pa najmanj štiri torbe, tako da sem se počutila, kot bi imela na sebi več mokrih bund. »How are you, you little little little man? « so v glavnem mestu Male ca­riniki razneženi božali našega najmlajšega potnika, potem pa smo se takoj vkrcali na ‘imeniten’ motorni čoln, ki nas je zelo presenetil s hitrostjo.

Medtem ko nas je metalo sem ter tja kot papirnato ladjico, mi je dete od strahu zaspalo v naročju. Takrat sem prvič, a na srečo tudi zadnjič pomislila, da sta babici morda imeli prav. Tisti, ki so že potovali na Maldive, so nas opozorili na razburkano morje in težave z želodcem, a kdo bi pomislil, da lahko med vožnjo do sanjskega otočka dobiš občutek, da boš mogoče zdaj zdaj umrl? Je pa vsaj hitro minila.

Brez potapljanja?

Kot odeja mehka mivka, ki smo jo po trdem pristanku začutili pod nogami, je pregnala strah iz kosti. Naselili smo se v domačen slamnati bungalovček, potem pa vsak dan vestno podirali potičke, se gnetli v bazenčku, lovili krokarje, iskali gugalnice na kokosovih palmah, vlekli ležalnike v vse gostejšo senco in se (jasno) hladili v oceanu. Tu in tam je mimo priplaval koralni morski pes, ki je z živo rumeno barvo in sunkovitimi gibi vzel dih. A naj ne bi bili nevarni, tudi skati ne.

Na Maldivih je potapljanje obvezno, nihče naj ne bi smel zamuditi nepreštetih vrst tropskih ribic, želv, morskih zvezd in prelepih koral – midva z dragim pa sva iz solidarnosti do drugega (če ti ne moreš, ker paziš otroka, tudi jaz ne bom) korale pobirala le po plaži. Kar jih ni bilo polomljenih, jih je do najmanjših drobcev zdrobil Matija.

Nočno razvajanje

Ob večerih pa sva uživala v dvoje. Ko se je veliko sonce potopilo v morje, je mali izčrpan od celodnevnega igranja brez pritožb zaspal, midva pa sva si privoščila nočno plavanje z elektronsko varuško na straži. Ker je bila naša hiška le nekaj peščenih metrov od morja, je bilo to popolnoma varno. »Ma­ssage only for you, special offer, midnight massage, for both of you, my lady . . « naju je v najini zasebni laguni zadnjo noč pred odhodom spet prijetno zmotil nevsiljivo ustrežljiv glas – in tokrat, za slovo, nisva okle­vala. Matija pa je najin edini ‘spo­minek’ s tega potovanja pridno prespal.

Na Maldive se ne odpotuje, ker ti je dolgčas po dolgčasu, tja se gre iskat neokrnjeno romantiko. Tudi mi trije smo jo našli na enem od tisočih biserčkov indijskega oceana. Ko je najin otrok na gugalnici spet in spet široko odpiral usta ob pogledu na živo oranžen sončni zahod, ki ga je ob ekvatorju seveda lahko vsak dan dočakal, mi je postalo jasno: srečen je, čeprav najbrž sploh ne dojame, da se ne igra v domačem peskovniku, ker sva mirna in sproščena midva, kot verjetno nisva nikoli doma. Tam daleč je to tako preprosto.

Nočno razvajanje

V samopostrežni restavraciji smo se do sitega in bolj najedli maldivijske hrane – riža z mesom ali zelenjavo, morskih sadežev, karija – vsak dan pa je bila na voljo tudi evropska (francoska, italijanska …) kuhinja. Najbolj so naše brbončice osrečevali krožniki za poobedek, polni svežega tropskega sadja: kokosov, mangov, banan . .

Cene za (malce grenak) priokus

Voda v steklenici (1, 5 litra) stane 3 $, pivo 4 $, radler oziroma shandy 4, 5 $ in kava z mlekom

4 $, plača pa se še 10-odstotna napitnina.

Na otočku …

… so zaposleni samo moški, ki opravljajo vsa kuhinj­ska opravila (od kuhe do strežbe v restavraciji) in so tudi sobarji in čistilci (vsako jutro pregrabijo otok, saj v deževni dobi ponoči pogosto pada dež in so tla povsem prekrita z listjem).

… je ena sama trgovina s spominki, pijače in hrane ni mogoče kupiti (ker je najin otročič med glavnimi obroki potreboval še malico, so nam rade volje ponudili kar sadje iz kuhinje).

… je tako malo turistov, da smo si lahko domišljali, da je to naš, družinski otok.

… razen organiziranih izletov – potapljanje z jeklenko ali na vdih, plavanje z delfini, kopanje na sosednjem atolu, nočno ribarjenje – ni možnosti, da iz tropskega raja kar tako odpotuješ.

Potovalka za otroka

  • potni list
  • dodatno zdravstveno zavarovanje za potovanje v tujino
  • topla oblačila za na letalo
  • zdravila, kot so svečke ali sirup za zniževanje povišane temperature, sredstva proti driski, kapljice proti vnetju ušes …
  • krema za sončenje z ZF 30 in klobuček oziroma kapa s ščitkom
  • zaščita proti komarjem
  • bombažne plenice
  • elektronska varuška
  • kanglica z grabljicami in lopatko

Nina Zemljak

Fotografije Boris Pretnar

ELLE november 2008

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc