Nogometnega prvenstva še ni bilo konec in Slovenija bi v tistih dneh še vedno lahko dosegla vse, o čemer smo sanjali. Drugod kot pred velikim zaslonom, na katerem so v vročem popoldnevu brcali žogo nogometaši, se nisva mogla dobiti, saj živci tega niso dopuščali.
Z intervjuja sem odšla popolnoma očarana nad velikim frontmanom, ljubečim očkom in res kul tipom, s katerim se lahko meniš o vsem, ja, tudi o lakiranju nohtov. Tomi je velik car in jaz ena velika groupie!
Ste ponosni na naše nogometaše?
V neznansko veselje in užitek mi je bilo spremljati naše na svetovnem prvenstvu, ki so z udeležbo na njem naredili več za promocijo Slovenije kot kdorkoli drug.
Pa še novo nogometno himno ste napisali . .
Ja, to je kar lepa čast. Slovenska nogometna zveza se je hkrati s pomladitvijo reprezentance odločila osvežiti himno, mi pa smo k sodelovanju povabili avtorje zdaj že legendarne Slovenija gre naprej in Gregorja Skočirja iz BMF, ki je vsaj za dva razreda bolj strasten nogometni navdušenec od vseh nas. To, da smo komad naredili, še preden se je Slovenija sploh uvrstila na SP, daje vsemu dodaten pečat. Po tihem si čisto malo domišljamo, da je tudi Siddharta pomagala, da se je Slovenija uvrstila na SP.
Velikokrat poudarjate, da je šport zelo pomemben del vašega življenja, kako to sovpada z rokenrolom?
Jaz glasbo živim, glasba je moje življenje. Res pa je, da sem v mladosti treniral prav vse slovenske nacionalne športe: smučanje, smučarske skoke, atletiko, gimnastiko . .
Hokej?
Ne, to sem nekako izpustil, še danes ne drsam preveč dobro. In seveda smo skoraj vsak dan igrali nogomet, če ne pred hišo, pa v šoli kot del telesne vzgoje. Kadar se danes rekreiram s prijatelji, najpogosteje odigramo kakšen fuzbal, sam igram tudi Fantasy football na spletu . . Ja, rad imam šport, rad pa tudi samo navijam.
Letos ste postali tudi očka, čestitke! Vam bo uspelo z družinico pobegniti kam na morje, glede na to, da je pred Siddharto zelo delovno poletje?
Hvala! Bomo, bomo, nekako mi je uspelo utrgati si dva tedna počitnic v enem kosu. Mahnili jo bomo na jug, v hladno senčko ob majhnem zalivčku.
Kako si z Manco (Tomijevo dekle, op. p.) razdelita naloge okoli Zaka?
Tako, da ponoči še vedno ne spim. (smeh) Že od srednje šole skorajda ne spim ponoči in hodim spat med četrto in šesto, včasih tudi sedmo uro zjutraj. Ponoči sem torej zadolžen, da Zak pusti mamo spati, ko se zbudi, ga prinesem k njej, da ga v polsnu podoji, in odnesem nazaj. Vstanem okoli kosila in takrat se spet srečamo, sodelujem po svojih najboljših močeh.
Kaj pa delate ponoči, ni dolgčas, samotno?
Kje pa! To je čas, ki ga najlažje namenjam ustvarjanju, ker vem, da me takrat ne bo nihče motil. Ni telefonskih klicev, povabil na pivo, česarkoli, lahko se posvetim sebi in svojim stvarem.
Ali Zak že pozna Siddharto?
Slišal jo je že, ampak ne vem, ali je slišal prav Siddharto. Mogoče, na svoj način, ampak pri starosti manj kot pol leta je njegova absorpcija sveta tako vseobsegajoča, da dvomim, da loči zrno od koruze. Baje dojenčki pri osmih mesecih razlikujejo šele moške od žensk, tako da ne vem niti, ali me loči od mame . . (smeh)
Morda pa ve, da ima oči črno nalakirane nohte . .
Morda! Ti nohti so tako ali tako nastali – kot vse drugo – enkrat ponoči. Nikoli niso imeli posebnega pomena, ničesar nisem želel z njimi sporočiti, če koga zmotijo, je pa hitro jasno, kakšen odnos bova imela.
Ne zamerite, ali jih kdaj nalakirate tudi Manci? (smeh)
(smeh) Ne, to pa ne.
Vaju mika poroka?
Poroke še ne bo. Ne potrebujeva nikogar, da nama to potrdi.
Oh, kako lepo, se zelo strinjam, ampak tole me bega – ste zelo poseben človek, frontman najbolj prepoznavne slovenske skupine, ki ima na roki tatu karizma in ki karizmo dejansko tudi ima, lakirate si nohte, česar večina moških ne počne, ponoči ne spite . . Verjetno vam v življenju ni bilo vedno lahko vztrajati pri svojem, danes pa od tega živite. Kakšno popotnico bi namenili Zaku oziroma svojim otrokom?
Mene so doma vedno podpirali. In če bi se moj sin odločil za nekaj, kar na prvi pogled morda deluje kot hobi, vendar ga polno zadovoljuje in lahko celo živi od tega, ne vem, kaj mu lahko lepšega želim. Služba, ki ti je v veselje, je zelo velik uspeh v življenju.
Katja Golob
