Fotografija je zaokrožila po vsem svetu. Pred Teheransko univerzo se študentka sprehaja slečena in se izreka proti zatiranju iranskih ženskih teles s strani islamskega režima.
To je ena od tistih fotografij, ki se skoraj takoj razširijo. V soboto, 2. novembra, se je bilo težko izogniti deljenju videoposnetka študentke teheranske univerze Islamic Azad v spodnjem perilu. Incident je posledica spora med mlado žensko in paravojaškimi silami Basidž, ki naj bi ji strgale hidžab in zahtevale, da se primerno obleče. V odgovor naj bi se slekla in v spodnjem perilu odšla na ulico, kjer jo je skupina moških v civilu strpala v avto.
Amnesty International je iranske oblasti doslej pozvala, naj študentko "takoj in brezpogojno" izpustijo. Po navedbah študentskega medija Amirja Kabirja še ni bilo objavljenih nobenih informacij o njenem zdravstvenem stanju ali o tem, kje se trenutno nahaja.
Iran’s authorities must immediately & unconditionally release the university student who was violently arrested on 2 Nov after she removed her clothes in protest against abusive enforcement of compulsory veiling by security officials at Tehran's Islamic Azad University. 1/2 pic.twitter.com/lI1JXYsgtm
— Amnesty Iran (@AmnestyIran) November 2, 2024
Ženske v Iranu, neposredne tarče moralne policije
Čeprav je videoposnetek te mlade ženske hitro postal viralen, ni novost. Islamski režim zatira ženske in dekleta, ki ne nosijo rute ali jo nosijo nepravilno. Po družbenih omrežjih krožijo videoposnetki iste vrste, ki skoraj vedno kažejo isti vzorec. Policija odpelje mlado žensko. Prav to se je zgodilo v primeru Mahse Amini, mlade iranske Kurdinje, ki je bila septembra 2022 v policijskem priporu verjetno pretepena do smrti, ker je nepravilno nosila naglavno ruto. Iranske oblasti zanikajo vsakršno vpletenost in trdijo, da je bila njena smrt posledica že obstoječih zdravstvenih težav, kar je družina žrtve vedno zanikala.
To ni prva smrt v sumljivih okoliščinah v Iranu. Leta 2003 je fotoreporter Ziba Kazemi umrl zaradi možganske krvavitve, potem ko je v zaporu Evin prejel udarec v glavo.
Represija moralne policije se je povečala, ko je leta 2021 na oblast prišel ultrakonservativni Ebrahim Raissi (umrl je julija 2024, od takrat ga je zamenjal Massoud Pezechkian). Od takrat v Iranu vsak dan poteka "vojna proti ženskam in dekletom", na kar pogosto opozarja Amnesty International. Od aprila so na primer varnostne sile "okrepile uveljavljanje obveznega zakrivanja na javnih mestih, ženske in dekleta pa so izpostavljene stalnemu nadzoru, pretepanju, spolnemu nasilju, elektrošokom, samovoljnim aretacijam in pridržanjem ter drugim oblikam nadlegovanja", je navedeno v sporočilu za javnost, ki ga je izdala nevladna organizacija.
Ta nacionalna kampanja, imenovana "načrt Noor", ki se je začela aprila 2024, je imela neposredne posledice v obliki velikega povečanja števila varnostnih patrulj peš, na motorjih, v avtomobilih in policijskih kombijih na javnih mestih, katerih naloga je bila uveljavljanje obveznega nošenja naglavne rute.
Vse močnejša protestna gibanja
Od smrti Mahse Amini se je v Iranu, od univerz do ulic in celo zunaj meja države, kjer je iranska diaspora najmočnejša (npr. v Istanbulu in Torontu), razmahnilo protestno gibanje brez primere proti verskim oblastem. Z gibanjem "Ženske, življenje, svoboda" se številne Iranke upirajo brutalni represiji sedanjega režima, ki skuša kaznovati vsako odstopanje od morale.
Medtem ko so nekatere ženske zaradi zavračanja nošenja naglavne rute (ali nepravilnega nošenja) kaznovali že z globo 10 dolarjev, je usoda drugih bolj negotova, kot v primeru študentke, ki se je v soboto, 2. novembra 2024, pred Univerzo islamskega Azada v Teheranu sprehajala v spodnjem perilu.
Pred smrtjo Mahse Amini si takšnih uporniških dejanj ni bilo mogoče predstavljati, vendar so vse pogostejša, saj je iranski režim do žensk vse bolj strog. Jeza med prebivalci je otipljiva. Francozi so se o tem lahko prepričali maja 2024, ko se je filmski ustvarjalec Mohammad Rasoulof udeležil filmskega festivala v Cannesu, kjer je predstavil svoj najnovejši celovečerni film The Seeds of the Wild Fig Tree, potem ko je skrivaj zapustil Iran (kjer je bil po pritožbi obsojen na osem let kazni, od tega pet let zapora). Film, ki je bil posnet v popolni tajnosti, zaznamuje izgnanstvo režiserja, ki zdaj živi v Nemčiji, pa tudi vztrajno skrb za preostale člane njegove ekipe, zadržane v Iranu. Mohammad Rasoulof je v spremstvu nekaj ljudi in fotografij odsotnih igralcev Franciji in svetu dostavil nepozabno politično srhljivko, ki nam v mrežnice vtisne mobilizacijski vzklik "Ženska, življenje, svoboda". Film Seeds of the Wild Fig Tree, ki ga je neposredno navdihnil še posebej divji politični pretres v Iranu po smrti mlade Mahse Amini, ponuja vpogled v to, kar že nekaj let vsak dan doživljajo iranske ženske.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere