Slovar izrazov, ki ga moramo razumeti in poznati, če želimo živeti in preživeti v današnjem svetu

V času, ko se svet spreminja hitreje kot kdaj koli prej, potrebujemo nov besednjak, ki nam bo pomagal dojeti, kaj se pravzaprav dogaja.

Slovar izrazov, ki ga moramo razumeti in poznati, če želimo živeti in preživeti v današnjem svetu - Foto: Profimedia

Se tudi vam vse pogosteje zdi, da besede oz. izraze, ki jih ljudje govorijo okoli vas, težje razumete ali pa jih sploh ne? V nekem trenutku se počutimo popolnoma izgubljeni, svojega sogovornika lovimo za besede, pozorno spremljamo kaj govori, požiramo z očmi in ušesi, na vsake toliko pa se celo opogumimo in sogovornika prosimo, da besedo ponovi. Resnično moramo ostati na tekočem s poznavanjem novih besed, drugače svetu v katerem živimo ne bomo mogli več slediti.  Ker so se nekoč ljudje razlikovali tudi po tistih subtilnih jezikovnih razlikah, kjer nekdo preprosto nima besede za drsalke, ker jih v življenju še ni videl in jih ne potrebuje, saj živi v podsaharski Afriki, je danes sodobni svet in življenje v njem resnično drugačno.  

Tako v 21. stoletju, leta 2021 obstaja nekaj izrazov, ki bi jih vsi morali poznati, da bi razumeli sodobni svet. Mi želimo, da se z novimi besedami oz. izrazi spoprijateljite in spoznate, v ta namen pa vam predstavljamo zgolj nekaj drobcev, ki se v sodobni kulturi največ uporabljajo in s katerimi si boste najbolj olajšali svoje življenje. In izpadli kul, seveda!

1. “Woke” kultura

"Woke" se kot izraz uporablja že od afroameriških državljanskih gibanj 60. in 70. let, čeprav lahko rečemo, da sta v sodobnem svetu Erykah Badu in njena pesem "Master Teacher" odgovorni za vrnitev na tokratno sceno. Izraz se nanaša na politično samozavedanje, zavedanje lastnega položaja v sistemu in upor proti položaju, v katerem smo se znašli. Izraz se je resnično vrnil z nekaterimi televizijskimi dosežki, kot je serija Atlanta Donalda Gloverja leta 2016 ali "White people" leta 2017, saj je bilo v javnem diskurzu veliko pogosteje povedano, da so Afroameričani spoznali, da rasizem nikoli ni izginil iz ZDA. Samo spremenil je svojo obliko. Lani je upor proti njemu dosegel vrhunec v gibanju Black Lives Matter, saj je izraz v zadnjih letih izšel iz domene rasizma in se začel uporabljati tudi za druga državljanska gibanja (LGBT) in (npr. Feminizem), ki jih enako zavira iluzija strpnosti. Cilj je preseči občutek toleriranja in biti v celoti sprejet in dobrodošel.

2. Raznolikost

Opredelitev raznolikosti se nanaša na obstoj sprememb različnih značilnosti v skupini ljudi. Te značilnosti so lahko vse, zaradi česar smo edinstveni, na primer naše kognitivne sposobnosti in osebnostne lastnosti, skupaj s stvarmi, ki oblikujejo našo identiteto (npr. rasa, starost, spol, vera, spolna usmerjenost, kulturno ozadje). Gre za prvotno za besedo, ki naj bi zagotovila boljšo zastopanost marginaliziranih skupin v javnem diskurzu, pojem raznolikosti pa tako zajema sprejemanje in spoštovanje. Pomeni razumevanje, da je vsak posameznik edinstven, in prepoznavanje naših individualnih razlik. To so lahko dimenzije rase, narodnosti, spola, spolne usmerjenosti, socialno-ekonomskega statusa, starosti, fizičnih sposobnosti, verskih prepričanj, političnih prepričanj ali drugih ideologij. Gre za raziskovanje teh razlik v varnem, pozitivnem in negovalnem okolju. Gre za razumevanje drug drugega in preseganje preproste strpnosti do sprejemanja in praznovanja bogatih razsežnosti raznolikosti, ki jih vsebuje vsak posameznik. Raznolikost je resničnost, ki jo ustvarjajo posamezniki in skupine iz širokega spektra demografskih in filozofskih razlik. Izjemno pomembno je podpirati in zaščititi raznolikost, saj bomo z vrednotenjem posameznikov in skupin, brez predsodkov, in s spodbujanjem klime, v kateri sta pravičnost in medsebojno spoštovanje, ustvarili k uspehu usmerjeno, sodelovalno in skrbno skupnost, ki črpa intelektualno moč in ustvarja inovativne rešitve iz sinergije svojih ljudi.

3. Vključenost

Da bi dosegli raznolikost, kjer je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da delamo v reprezentanci in odstopamo od bele, heteronormativne poti, ki nam desetletja kaže le eno obliko izkušenj (tista, ki prihaja z večinoma privilegiranih položajev) je nujno odpreti vsa vrata, nekoč marginaliziranih skupin in slišati njihove izkušnje. Potrebno je vključiti vse tiste, ki so bili predolgo izključeni. Marginalizirane skupnosti, ljudje različnih spolnih usmeritev, različnih opredelitev spolov, različnih barv kože, invalidi, ljudje različnih starosti.

4. Self care

Samooskrba opisuje zavestno dejanje, ki ga človek potrebuje za spodbujanje lastnega fizičnega, duševnega in čustvenega zdravja. Obstaja veliko oblik samooskrbe. Lahko si obljubite, da boste zase poskrbeli z dovolj spanca ali pa si vsak dan namenite sprehod na svežem zraku.  Gre za ljubezen do sebe. Ljubezen do sebe in skrb za svoje osebne potrebe, ki jih je treba izpolniti. Pa ne zato, ker smo sebični, ampak zato, ker smo lahko le takrat, ko smo dobri do sebe, dobri tudi do drugih. Sodobna samooskrba seveda vključuje lepotne tretmaje, še pomembneje pa je razumevanje sebe in svojega telesa (dobro počutje), zdravo življenje in prehrana, pogovor s terapevtom in skrb za duševno zdravje ... Ko boste sprejeli ukrepe za nego duha in telesa, boste bolje opremljeni za življenje svojega najboljšega življenja.

5. Body positivity

Body positivity izvira predvsem iz gibanja za sprejemanje obilnih teles v šestdesetih letih, ki je bilo takrat ustanovljeno predvsem kot podopora za marginalizirana telesa, zlasti za debela, temnopolta, queer in invalidna telesa. To gibanje je temeljilo na socialni pravičnosti; rodile so se organizacije, kot je The National Association for Advance Fat Acceptance, neprofitna organizacija, ki se je še naprej borila proti družbeni pristranskosti. Body positivity se nanaša na trditev, da si vsi ljudje zaslužijo pozitivno podobo telesa, ne glede na to, kako družba in popularna kultura gledata na idealno obliko, velikost in videz. Gibanje za ozaveščanje sprejemanja telesa se je v sedanji obliki začelo pojavljati okoli leta 2012, sprva se je osredotočalo na izrivanje nerealnih ženskih lepotnih standardov, ko pa je gibanje postajalo vse bolj priljubljeno, se je prvotni poudarek začel premikati k sporočilu, da so "vsa telesa lepa". Gibanje je več kot le trend na internetu, ki se popularizira nekaj tednov, preden ljudje nadaljujejo z naslednjo najboljšo stvarjo. To gibanje temelji na želji in potrebi ljudi, da sprejmejo sebe in tiste okoli sebe, kakršni so in ne zahtevajo od sebe in drugih, da postanejo tisto, kar od njih zahteva družba.

6. Ekološko zavedanje

Ni nam treba govoriti o življenju v času globalne eko krize, s tem smo že vsi dodobra seznanjeni. Če ne, je v slovarju moč najti tako izraz "ekološka kriza" kot "podnebne spremembe", stara vsaj že 20 let, na kateri smo bili že mnogokrat opozorjeni, besedi tudi mnogokrat spregovorjeni, a žal še večkrat prezrti. Tokrat nimamo razkošja, da bi svojo sedanjost in planet v katerem živimo prezrli. Okoljska ozaveščenost ali eko zavest pomeni zavedanje naravnega okolja in odločanje, ki koristi zemlji, namesto da bi jo prizadeli. Nekateri načini izvajanja okoljske ozaveščenosti vključujejo uporabo varnih in nestrupenih gradbenih materialov, varčevanje z energijo in vodo, recikliranje, aktivizem ipd... Čas je, da razmislite, kaj lahko naredite sami, da resnično nekaj naredite, katere elemente v vsakdanjem življenju je potrebno spremeniti, kako svoje lepotne navade prilagoditi ekozavedanju? Vsak korak je pomemben!

7. "Gaslighting"

Gaslighting je oblika manipulacije, ki se pojavi v nasilnih odnosih. Gre za zahrbtno in včasih prikrito vrsto čustvene zlorabe, pri kateri nasilnik ali nasilneži tarče sprašujejo o njihovih presojah in resničnosti. Pojavlja se predvsem pri zmenkih in zakonskih zvezah, ni pa nenavadno, da se zgodi tudi pri nadzoru prijateljstev ali med družinskimi člani. Toksični ljudje s to vrsto manipulacije izvajajo oblast nad drugimi, da bi manipulirali s prijatelji, družinskimi člani in včasih celo s sodelavci. V filmu Gaslight Georga Cukorja iz leta 1944 moški poskuša prepričati svojo ženo (Ingrid Bergman je prejela oskarja za najboljšo igralko), da je nora in jo skuša spraviti v psihiatrično ustanovo. V tej zgodbi je prikazan neločljiv boj zaradi empirične narave resničnosti: ali obstajajo trdne resnice ali je resničnost le stvar dojemanja? Gaslight je postal modni slog psihološke manipulacije, močno opazen je tudi v sedanji dobi, ko močne oglaševalske in PR-sile naredijo vse, kar je v njihovi moči, da resnica postane nepomembna in nam neposredno vdirajo v misli, in kjer se zdi, da politiki ne priznavajo več obstoja dejstev, tako pa beseda nedvomno dobiva nove zlobne razsežnosti.

8. Seks wellness

Seks wellness lahko opredelimo kot mešanico fizičnega stanja, duševnega stanja in socialnega počutja, ki je povezano s spolnostjo. Ozaveščanje o spolnem počutju spodbuja pozitiven in spoštljiv pristop, ki vključuje spolnost in spolne odnose. Tretje desetletje 21. stoletja nas je naučilo, da vibrator in samozadovoljevanje spadata v wellness kategorijo in lahko rečemo, da je skrb za seks končno postal zelo pomemben del skrbi zase. Užitek žensk ni več tabu tema, proizvajalci spolnih igrač posvečajo veliko več pozornosti individualnim potrebam in anatomiji, govorjenje o spolnosti in njenem spoznavanju pa je postalo oblika osvobajanja in boja. Danes se o spolnih izkušnjah govori bolj jasno in odkrito kot kdaj koli prej, zato je dobro počutje spolnosti, ki nam pomaga, da se ponovno povežemo s seboj.

Prevedeno in prirejeno po članku z Buro247 HR.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Pregledali smo vse poletne sandale v Mangu in izbrali 10 najlepših

Priporočamo tudi: Anela Šabanagić je v javnosti prvič pokazala nosečniški trebušček - kako prisrčno!

Najbolj brano