Seksting - samo za tvoje oči, ali pač?

3. 8. 2016

Zakaj nam seksting kljub tveganjem zlorabe tako hitro zleze pod kožo? Je to v naši naravi?

Seksting ...

... je izraz, ki je nastal s kombiniranjem besed sex in texting (ameriško ime za pošiljanje kratkih telefonskih sporočil), gre torej za izmenjavo fotografij in sporočil s seksualno vsebino s pomočjo mobilnih telefonov.

In čeprav je mms še vedno prevladujoča oblika, ko govorimo o sekstingu (in tudi najbolj varna), je Snapchat ena od aplikacij, ki ima prav tako vse večjo vlogo na tem področju. S to storitvijo lahko pošljete fotografijo, ki ima omejen rok trajanja oziroma jo spremlja odštevalnik časa. Takoj ko jo tisti, ki mu je namenjena, pogleda, se fotografija izbriše v roku, ki ga sami nastavite in ni daljši od desetih sekund (morda ima prejemnik, če je dovolj hiter, v tem času možnost, da naredi posnetek zaslona in sliko tako na neki način shrani).

Z možnostjo pošiljanja in hkrati takojšnjega brisanja fotografij je to postala ena izmed najbolj privlačnih spletnih komunikacijskih storitev.

Je to zato, ker je priročna za pošiljanje aktov? Pri Snapchatu idejo, da je njihova storitev priljubljena predvsem zaradi eksplicitne vroče vsebine, ki jo lahko uporabniki na ta način varno delijo med seboj, zavračajo, in Elle ne bo drezala v to, kakšne so večinoma te fotografije, ki se pošiljajo, da bi bile že naslednji trenutek uničene ... lahko pa povemo, da jim je Facebook ponudil tri milijarde (tri milijarde!) dolarjev za prevzem. Ponudbo so zavrnili, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Danes so vredni več.

Kako poteka seksting?

Potem ko sem mu poslala fotko, se je takoj narisal pred vrati,« mi Manca, 23, pripoveduje svojo zgodbo o tem, kako se je pobotala s fantom. »Kak­šno fotko?« vprašam. »No, saj veš ... fotografijo v ogledalu,« začne razlagati, malo okleva, nato brez sramu vzame svoj pametni telefon iz torbe, nekajkrat podrsa s prstom po njem in mi pod nos pomoli fotografijo svojega akta.

Ne pridem še do sape, ko mi že pokaže novega in nato še enega ... na ogled mi postavi celo razstavo svojih golih podob v ogledalu, pravo zbirko. »Nisem jih imela namena komu pošiljati, to ni bil moj cilj, fotkala sem jih za svoj 'arhiv', za spomin, da bom na stara leta lahko podoživljala, kako dobro sem se počutila v svojem telesu, ki mi je pač všeč,« reče.

V bistvu sem očarana. Priznati moram, da so slike res estetske, prav nič vulgarne; ne gre za tiste neokusne selfije, na katerih je ženska videti kot nekakšna razkrečena gos, v ogledalu pa v ozadju vidiš razmetano sobo. Ne, te fotke so čudovite. Ni čudno, da so imele takšen vpliv na Mančinega fanta, ki je kakšni dve uri prej, preden je dobil usodno fotografijo, jezno odvihral iz njenega stanovanja. Povedala mi je, da so njegove reakcije v njunih prepirih pogosto preveč burne, na srečo pa se je enako burno odzval tudi na pozitivno pobudo k spravi.

Se mi vidi obraz?

Zadeva me je začela zanimati, saj Manca ni prva, ki mi je priznala, da fotografira lastne akte. Lena, 25, mi je pred kratkim povedala, da jo je fant v sms-u prosil, naj mu pošlje fotografijo svojih prsi. »Si predstavljaš? Pošlji mi joške, mi je napisal.« In kaj si naredila, me je zanimalo. »Opravila nalogo!« se je zasmejala.

Lena je policistka in z njimi ni šale. Od takrat se je specializirala za makrofotografijo, fotografiranje detajlov lastnega telesa. Noga v samostoječih hlačnih nogavicah s trakci. Peta v štiklih. Zadnjica. Spet prsi. Fotografirala je različne dele svojega telesa iz toliko različnih zornih kotov, da bi iz fotografij verjetno lahko sestavili dobršen del plakata v naravni velikosti. Vendar Lena ni nikoli poslala fotografije, na kateri bi lahko videli njen obraz – pri srcu ji je pošiljanje fotografij, ki prikazujejo le dele njenega telesa, ne razkrivajo pa tega, da so njeni.

Kaj pa Manca? Pri Manci ne gre za isti princip, na slikah si jo lahko ogledate v celoti. Morda je tako zato, ker njene fotografije sprva niso bile namenjene pošiljanju. Vse se je začelo, ko se je odločila, da bo dokumentirala svoje telo, kar tako, mimogrede, z mobilnim telefonom v roki in v trenutkih, ko je začutila nekaj, kar večina žensk, tako se vsaj zdi, le redko občuti: ko je bila zadovoljna s svojim telesom, s tem, kako je videti.

»Ko prideš izpod tuša zgodaj zjutraj ali pa zvečer, preden greš ven in je v sobi polmrak, le malo svetlobe, ko so barve tople in mehke,« opisuje. »Ogleduješ se v ogledalu in sama sebi si preprosto lepa, tako, zavita v brisačo in s turbanom na glavi. In se slikaš. Naslednjič si v negližeju in – spet se slikaš, to preprosto pride samo po sebi. Tretjič, ne vem, nosiš novo prosojno spodnje perilo in ... fotkaš se, preden se do konca oblečeš.

To slikanje je kot neki mali ritual, preden se oblečeš ali greš spat. Sedeš na posteljo, da vidiš, kako si videti. Nato na posteljo ležeš in se našobiš ...« Zelo hitro je Manca spoznala nekaj, česar se do tedaj ni zavedala – da so ji takšne fotografije všeč in da jih lahko sama posname, skrivaj, brez pomoči.

Da se na nekaterih dobro počuti točno takšna, kot je, ko pride izpod tuša, bosa in nenaličena, za nekatere druge pa potrebuje nekaj dodatne opreme – visoke pete ali čuten sijaj za ustnice za še večji seksi učinek. »To je bil naslednji korak,« pravi. »Včasih ne posnamem le tistega, kar mi je v nekem spontanem trenutku všeč, kar mimogrede ujamem, temveč se za fotkanje posebej pripravim – oblečem in naličim se za to priložnost.«

Seksi selfiji kot umetnost

Vitki in zaljubljeni v čevlje z visoko peto ni bilo Manci nikoli treba kupovati stvari za snemanje selfijev. Doma ima dovolj takih, seksi oblačil. A od oblačenja za fotografiranje ni bila več daleč do zadnjega koraka – do slačenja za fotografiranje. Tako je okoli ovinka prišla do točke, do katere je Lena prispela naravnost. »Ne storiš ničesar, česar že tako ali tako ne počneš. Ko se moraš obleči, je normalno, da se izmotaš iz brisače in turbana. In potem, ko ti je tisto, kar vidiš, še vedno všeč ... slikaš,« razlaga, posnemajoč gibanje roke, ki pritisne na sprožilec.

»To je novo področje mojega eksperimentiranja – kako sem videti samo v petah in z veliko ogrlico okoli vratu.« In medtem ko je Lena 'dokumentarna fotografinja', ki v trenutku ujame in pošlje sliko svojih prsi, je Manca iz aktov razvila pravo umetnost – vleče jih skozi Instagram filtre in dela celotne serije: črno-belo, nasičene barve, zelo temno, osvetljeno, v mirovanju, v gibanju, od blizu, detajlno ...

Ko jo je fant pred kratkim povprašal po še kakšni goli fotki, je torej lahko izbirala v res veliki zbirki. »Dobil je eno, kjer sem obrnjena s hrbtom,« pravi. »Videti sem res dobro, 'likala' sem jo zelo dolgo, poslala pa v eni sami minuti. In ni šans, da bi ugotovil, da ni bila posneta tik pred tem, da mogoče tisti trenutek nisem videti tako dobro in v resnici nimam takšnih seksi stvari na sebi,« je samozavestna.

Kaj pa tveganje?

Mediji poudarjajo nekatere pred­nosti te vrste komunikacije – mladi na ta način lažje izražajo svoje seksualne želje in potrebe, pri tem občutijo več svobode in korajže, kot če bi si morali to povedati iz oči v oči – vendar ne smemo pozabiti, da seksting ni povsem neškodljiv.

Skoraj 90 odstotkov aktov, ki so jih amaterji sami naložili na internet, je prej ali slej ukradenih in uporabljenih na katerih od pornografskih strani. Strokovnjaki opozarjajo, da vam v takem primeru pretita obup in depresija, saj ste lahko, če izgubite nadzor nad distribucijo fotografij, tarča javnega linča.

Prav tako se gole zasebne fotografije lahko uporabljajo za vse oblike spolnega zlorabljanja, izsiljevanja ali maščevanja (če ste na primer zapustili tipa, ki ste mu prej vneto pošiljali svoje akte). Kako je lahko seksting potem tako priljubljen, če so tveganja tako očitna? Zakaj to počnemo, če imamo nad tem tako malo nadzora in smo lahko še kako hitro v veliki zadregi?

To je moda, to počnejo tudi slavni ... Seveda to res pripomore k temu, a še nekaj več je na tem.

Strokovnjaki pravijo: 'sekstamo', ker imamo to v naravi!

V naši naravi je, da komuniciramo, in ker danes komuniciramo vse manj in manj, čutimo potrebo in težnjo, da to pomanjkljivost nekako nadomestimo.

Ker je notranji občutek praznine danes, ko je velik del komunikacije virtualen, večji kot kdaj prej, nam ni več dovolj običajno spogledovanje oziroma flirtanje (ali mladi to sploh še znajo brez telefonov in tablic v roki?); pomanjkanje bližine, stika z drugimi (in posledično s samim seboj) je tako veliko, da nam ni več dovolj karkoli – in potem pišemo vroča, strastna ali, bolje rečeno, 'umazana' sporočila, ki šokirajo in predramijo tako nas kot prejemnika, ter pošiljamo gole fotografije, da presežemo občutek že vsega videnega in doživetega ter dosežemo kakršenkoli učinek v sebi in prejemniku.

A morda pa vse skupaj vendarle ni tako zapleteno! V naši naravi so že od nekdaj tudi potreba po razkazovanju in vzbujanju pozornosti, samovšečnost in konec koncev preprosta želja po popestritvi intimnega oziroma seksualnega odnosa.

Ivina (33 let) drugačna zgodba

»S partnerjem sva skupaj že 18 let in zadnjih nekaj let je seksting začimba najinega zakona, zaradi katere se počutiva, kot bi bila – kar se tiče vznemirjenja, razburljivosti – spet na začetku zveze. Za oba je to nekaj novega, zato je nova tudi atmosfera v najinem odnosu.

Kako se je začelo? Začelo se je verjetno v najbolj pravem trenutku, verjetno nama je seksting prihranil tveganje, da postaneva par, ki sedi vsak na svoji strani domačega kavča. Pravi čas je to naredilo veliki pok v najini zvezi! V tistem hipu, ko se mi je zdelo, da oba potrebujeva popestritev v postelji, sem mu – medtem ko je bil v službi – poslala fotografijo polgole ženske, češ da mu želim malo manj resen dan na delovnem mestu.

Odziv je bil pozitiven in kmalu sem mu poslala svoj prvi akt. Odziv je bil več kot pozitiven! Adrenalin, ki sem ga čutila vsakič, ko sem pritisnila na pošlji, me je poživil tako zelo, da sem ga vedno znova komaj pričakala, da se vrne domov. In glede na njegove vlažne oči je bilo na njegovi strani enako. Na moje presenečenje pa se med nama ni krepila samo seksualna vez, zbliževala sva se celostno. Občutek, da mu popolnoma zaupam, ko mu pošiljam tako 'nevarne fotografije', to, da stoodstotno verjamem, da ne bi nikoli izdal mojega zaupanja, je med nama ustvarilo še tesnejšo vez.

Seveda tudi dejstvo, da so fotografije namenjene samo njemu, njemu edinemu. Tako so se iz njega počasi usule izpovedi, njegove majhne skrivnosti, o čemer z mano prej ni mogel govoriti čisto odkrito, ker se mu je zdelo, da bi se preveč razgalil – in ne govorim le o seksu, govorim tudi na drugih nivojih! V resnici se pri naju s sekstingom krepi netelesna zveza.

Čeprav moram seveda poudariti tudi to, da je seks zdaj precej boljši, predvsem bolj intimen, poleg tega se nama je o spolnosti veliko lažje pogovarjati, kar vse skupaj dodatno izboljšuje.

In ... nič se mi ne zdi tako spodbudno za mojo samozavest oziroma samopodobo kot njegovo odobravanje moje golote na fotografijah, njegovo glasno občudovanje in tiho zadovoljstvo, ki ga čutim, ko se me ob koncu dneva končno lahko dotakne (imava dva otroka, s katerima je čez dan to malo manj mogoče). To, da me občuduje prav on, ki pozna vsako mojo strijo, je zame neprecenljivo – povsem drugače, kot če bi me občudoval tujec, ki vidi le majhen del moje celote.«

Besedilo: David Kobalov in Nina Pretnar