Veselim se poletja, končno bom lahko na plažo privlekla vso kramo, ki sem jo pridno nabirala skozi zimske dni ...
... vse mogoče knjige o ljubezni (saj veste, tiste, v katerih je princ visok 1,90, mišičast in brez grama maščobe, poln denarja, živi v gradu s služabniki, vozi porscheja in je še vedno samski ... ja, no, v resnici bi morale te knjige spadati pod znanstveno fantastiko), kreme za sončenje (s faktorjem od 2 do 60, ker nikoli ne veš, kam boš šel na dopust), dežnik in ležalnik, hladilno torbo, vodoodporni make-up (ki je tako odporen, da ga ne spraviš dol niti z bencinom), slamnati klobuk in sončna očala (ker sem po duši Audrey, čeprav se sončim na obali Hrvaške in imam ob sebi divje turiste, ki na skalah pečejo klobase in pijejo pivo). Imam vse, manjkajo mi le kopalke!
Ko pomislim na ta 'detajl', me kar stisne v želodcu, saj veste, kot pri zobarju, ko se zobozdravnik nevarno bliža s čudnimi stroji, medtem ko imamo v ustih približno 10 tamponov in na vsak način poskušamo ohraniti dostojanstvo. Skratka, bikini izpit ni nikoli preprost, sploh zato, ker sem še bela kot človeška ribica, le da jaz nisem v Postojnski jami, a v tem trenutku je samo tam moje mesto.
Opogumim se in se sama (brez prič, jasno) napotim v prvo trgovino, izberem nekaj modelov, medtem ko prelepe manekenke mežikajo s plakatov z brezhibno postavo in prsmi, ki stojijo proti gravitaciji.
Zavesa kabine je prekratka in preozka, kar je standardna težava trgovin; tako si prisiljen preizkušati vse lastnosti ekvilibristke, vrtiš se v upanju, da zadnjica ne bo štrlela iz kabine, večkrat z glavo butneš v ogledalo, ni obešalnikov za stvari, ki si jih pravkar slekel, zato postaja situacija vedno bolj kritična, vroče je, kot bi bil v solariju, stojiš na kupu oblek, si v spodnjih hlačah, medtem ko te seveda prodajalka čaka približno pol metra stran in misli, da se boš prišla ven pokazat ...
Pa kaj še! Ogledalo je neusmiljeno: luči nad njim rišejo prelepe valove po mojih stegnih, morda je to želeni učinek, ker pač kupujem nekaj za na morje, a, iskreno, me efekt prav nič ne veseli. Ni mi jasno, zakaj ne izumijo luči, ki te ne naredi 'celulitične', in ogledala, ki te naredi vitko na strateških točkah. Halo, človek gre na Luno, kot bi mignil, ženske pa se še vedno soočamo s pomarančno kožo, mažemo z vsemi mogočimi kremami, telovadimo, nosimo space-shuttle hlače za hujšanje, na koncu pa imamo morda pol milimetra manj maščobe.
Kaj pa modeli kopalk? Bikini, trikini, enodelne, bandeau, klasični push-up – super, da je vse podloženo, čeprav vem, da bom, ko bom prilezla iz vode, imela na sebi približno pet litrov tekočine samo v modrčku in bom iskala miren kotiček (kar je seveda nemogoče), da bi ga nonšalantno ožemala, ne da bi bila videti čista trapa z umetnimi blazinami.
In po možnosti bo ob meni bogato obdarjena blondinka z mini krpico na dojkah, ki je moj dragi nikoli ne opazi, saj, jasno, vidi le mene. Včasih mislim, da nujno potrebuje okulista, res se sprašujem, kako mu sploh uspe voziti, najbrž pridemo do destinacije le zato, ker avto pozna pot na pamet.
In spodnji del? Visoke kopalke (ta slog 50. let je zelo zanimiv, a še vedno mislim, da sem v njem videti kot stara koka z visokimi gatami za trebuh), brazilske (zahtevajo 100-odstotno čvrsto zadnjico, saj na plaži magično izginejo med eno in drugo ritnico, kot bi bile trik iluzionista), tangice (ali jih sploh kdo nosi? Če da, mislim, da je treba te ženske eliminirati, saj kvarijo povprečje); kakorkoli že, gre za ozke modele, ki predpostavljajo brazilsko depilacijo. Nič nimam proti, ampak ta bi se morala zgoditi pod narkozo, tako kot porod z epiduralno.
Vrtim se pred ogledalom: kar je na obešalniku videti fantastično, je na meni veliko bolj normalno. Seveda, če bi lahko vsaka ženska imela v žepu gumb za fotošop, bi bil svet lepši, a do takrat je pot še dolga. Pomislim na manekenko na plakatu, najraje bi jo udarila s pestjo, tako bi jo minila volja do nasmeha.
Po drugi strani pa sem zdaj ponovno dobila motivacijo za fitnes, ki sem ga v zadnjih mesecih (v redu, priznam, letih) popolnoma zanemarila. Jutri se vpišem in, veste kaj, potrebujem novo opremo, saj se ne morem prikazati v starih hlačah in razvlečeni majici. Plačam račun in že hitim v športno trgovino; upam, da so tam kabine večje!
MademoisElle; fotografija Imaxtree
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc