Moj seznam bo letos daljši kot običajno. Pretekla leta sem bila, v duhu časa, skromna oziroma sem na svoje želje kar pozabila, a zdaj imam dovolj.
Zadnjič, ko sem svojemu sinu pripovedovala, kakšna darila sva s sestro dobivali, ko sva bili majhni, se mi je utrnil spomin, da je vlogo Dedka Mraza pravzaprav prevzela moja teta in da me takrat, ko sva jo prvič ujeli med polaganjem daril pod jelko, sploh ni zmotila njena zelena trenirka z belimi črtami, ki je kukala izpod kopalnega plašča (ta je predstavljal plašč Dedka Mraza), temveč brada iz vate, ki si jo je nadela, in tako v meni zanetila prvi dvom o dobrem, starem možu.
A ker še vedno malo verjamem vanj, sem sestavila seznam želja, ki bo letos daljši kot običajno. Pretekla leta sem bila, v duhu časa, skromna oziroma sem na svoje želje kar pozabila, a zdaj imam dovolj.
Želim si obilo snega, da bo lahko moj mali preizkusil sanke, ki mu jih je za letošnjo obdaritev namenil njegov dedek. Vsaj toliko, da ga bo dovolj za enotedensko sankanje na enem izmed hribčkov Rožnika. Na to, da snega v mestu ne maram, ker se hitro spremeni v umazano brozgo, bom pozabila.
Želim si, da bi bila bolj razumevajoča in strpna do svojega partnerja, da bi njemu in sebi namenila več časa ter da bi vsi meni dragi vedeli, da jih imam neizmerno rada, čeprav se včasih zdi, da mi gredo neizmerno na živce.
Želim si, da bi vedno našla prave tolažilne in spodbudne besede, ko jih moje prijateljice potrebujejo, in da bi se ob koncih tedna večkrat dobile ob prijetni večerji.
Želim si, da bi kolesarji bolj pazili in upoštevali pešce in da mi za hrbtom ne bi nestrpno zvonili, ker pravočasno ne odskočim, ko hodim po Čopovi, in da vozniki ne bi sedali za volan, ko spijejo preveč.
Želim si, da bi politiki znali utišati svoj ego in delovati za skupno dobro, kar je, verjamem, zelo težko, a na to darilo sem pripravljena potrpežljivo počakati.
Čeprav se sliši, kot da prihaja iz ust kakšne mis, si želim miru na svetu, ker hočem svojemu otroku mirno, gotovo in samozavestno odgovoriti z ne, ko me vpraša, ali bodo napadli tudi nas.
Ne nazadnje si želim še novih toplih rokavic, stare so se mi nepopravljivo strgale.
In da zaključim tradicionalno: »Sreče in predvsem zdravja za vse!«
Barbara Sekirnik, odgovorna urednica
