Pogled na pariški teden mode skozi oči uveljavljene manekenke Coco Rocha, ki je bil videti zavidljivo drugačen in kakršnega bi rade živele male manekenke.
Sreda, 29. september
Prvi dan pariškega tedna mode. Z možem Jamesom najameva kolo in se odpraviva v mesto na obisk starega prijatelja, Jeana Paula Gaultierja. Ob najinem zadnjem srečanju je Jean Paul odpovedal vse obveznosti tistega večera samo zato, da mi je lahko pokazal sončni zahod nad Parizom. Danes sem prišla na pomerjanje oblačil za sobotno revijo. Pri Jeanu Paulu mi je najbolj všeč to, da za razliko od drugih oblikovalcev njegovega kova sam oblači vse modele, ki nastopijo na njegovi reviji. Pri eksperimentiranju z različnimi slogi smo se vsi trije neizmerno zabavali. Nato sem obiskala Zaca Posena in Christopherja Niqueta v njunem improviziranem studiu. Res sem vesela, da se je Zac odločil, da se letos predstavi v Parizu.
Četrtek, 30. september
Moj prvi nastop na letošnjem pariškem tednu mode in Zacova prva predstavitev v Parizu. Oblačila, predstavljena na reviji v plesni dvorani hotela Westin odražajo pariško prefinjenost – veliko je perja, prosojnih tkanin in jaken iz umetnega krzna. Zac je izbral sanjsko ekipo manekenk – Hilary Rhoda, Crystal Renn, Behati Prinsloo, Karlie Kloss, Isabeli Fontana idr. Po reviji odhitimo po kostume za ples v maskah, ki se bo zgodil nekoliko pozneje. Nad svojo masko sem navdušena, saj me v njej zagotovo ne bo nihče prepoznal in tako se tudi zagotovo ne bom pojavila na straneh rumenega tiska – kar sicer za manekenko ni ravno dobrodošlo.
Petek, 1. oktober
Na Diorjevi reviji je praktično nemogoče spraviti koga v zakulisje, a mi nekako le uspe pretihotapiti Jamesa. Ves čas se trudi, da ne bi bil nikomur v napoto, kar pa je vse prej kot lahko, saj je prostor v zakulisju izredno majhen. Johnu Gallianu so všeč tematske revije in to sezono se je odločil za mornarsko navdahnjeno kolekcijo. Razen tega, da se paparaci prerivajo okoli Kate Moss, se revija zaključi brez zapletov.
Sobota, 2. oktober
Danes se bo predstavil Gaultier. Make-up je tako močan, da se manekenke komajda prepoznamo med seboj. Je to Karolina Kurkova ali Anja Rubik? Podajo mi rdeče škornje velikosti 42, moja stopala pa nosijo številko 38. Tako sem bolj kot manekenki podobna klovnu Bozotu. Končno najdejo mojo velikost in jaz sem pripravljena – žal pa ne tudi revija. Zamujamo že več kot eno uro, vendar sem prepričana, da so v trenutku, ko je na pisto stopila ekstravagantna Beth Ditto, vsi pozabili na slabo voljo zaradi zamude. Po reviji odidemo z dekleti na večerjo z Leo Michele, zvezdo priljubljene ameriške glasbene serije Glee. Zac me predstavi ter pohvali moj pevski in plesni talent, češ da bi morala biti naslednja gostja v njegovi oddaji. Čeprav me Zac še nikoli ni slišal peti, moram priznati, da bi se odlično znašel v vlogi agenta talentov. Večerja poteka v zelo prijetnem vzdušju, ob hranjenju Zacove psičke (po imenu Tina Turner), ki dobro skrita pod mizo zadovoljno maha z repom.
Nedelja, 3. oktober
Današnjo Gallianovo revijo v čudoviti operi Comique je navdihnila muza Maria Lani, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja pozirala umetnikom, kot sta bila Matisse in Leger. Pred začetkom revije nas John spodbuja, da bi bile na pisti kar se da dramatične in teatralne. »Nič nimam proti, tudi če izvajate piruete pred Janet Jackson (ki je sedela v prvi vrsti),« je skušal pojasniti čim bolj slikovito. Odločila sem se, da se bom poigravala s svojimi kitami kot preplašen cucek (kar pa glede na fotografije, ki sem jih videla naslednji dan, ni bila prav posrečena izbira). Po reviji sem se z močnim make-upom, ki je učinkovito skril mojo identiteto, uspela neopažena prebiti skozi hordo paparacev. Doma sem si sprala rdečo barvo las in se pripravila za Fendijevo zabavo, na kateri so Duran Duran navduševali s svojimi starimi hiti in nam omogočili, da smo za nekaj ur lahko podoživeli svoja najstniška leta. Sredi pesmi Hungry Like the Wolf dvignem pogled in na balkonu zagledam obraz Karla Lagerfelda, ki odobravajoče prikimava v ritmu glasbe in s tem daje vedeti, da je izbor glasbenih gostov po njegovem okusu. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje tako glasno prepevala ... Na srečo lahko jutri spim nekoliko dlje.
Ponedeljek, 4. oktober
Po dolgem jutranjem poležavanju zazvoni telefon. Kliče Behati, ki spet prihaja na obisk. Behati je ta teden tako rekoč tretja sostanovalka, saj se skoraj vsaka noč konča tako, da sediva na postelji ter na najinih iPhonih in iPodih evforično igrava igrico Angry Birds, ki naju vsakokrat popolnoma zasvoji. Danes se za spremembo s kolesi odpraviva na potep po najljubših kotičkih v bližini bazilike Sacré-Coeur. Na žalost skoraj vso pot dežuje. Po kosilu, za katerega si privoščiva čebulno juho, pokličeva taksi, ki naju odpelje na pomerjanje oblačil za Chanel in Hermès.
Torek, 5. oktober
Zbudim se, ko je zunaj še trda tema. Ob tako zgodnji uri me lahko iz postelje spravi samo Chanel. Z Behati hitiva proti pariški narodni galeriji Grand Palais, kjer zagledava ogromen notranji vrt, podoben vrtovom v Versaillesu. V ozadju se uigrava 80-članski orkester, medtem ko mi poslušamo navodila, kako naj hodimo po pisti, ki je tako dolga, da za izhod potrebujemo celih pet minut. Za mano stoji nova manekenka, dekle s čudovitim punčkastim obrazom po imenu Barbara Palvin. Od samega vznemirjenja pred nastopom ji gre skoraj na jok in ob tem se spomnim, kakšno navdušenje me je navdajalo, ko sem sama prvič nastopila za Chanel. Barbara mi zaupa, da jo je strah, da si ne bo zapomnila, kako mora hoditi. Potolažim jo, da naj le sledi meni in vse bo v redu … upam.
Sreda, 6. oktober
Danes je zadnji dan tedna mode in popoldan preživim v pripravah na zadnjo predstavitev Jeana Paula Gaultierja za Hermès. Gaultier se z oblačili v konjeniškem slogu vrača h koreninam znamke – med revijo so na prizorišču tudi dresurni konji in jahači. Res lep konec tedna, s katerim je Gaultier napredoval v kreativnega direktorja. Čestitke!
