"Novoletne zaobljube: Kam pa bi prišli, če bi se nam res vse uresničilo?!"

3. 1. 2017
"Novoletne zaobljube: Kam pa bi prišli, če bi se nam res vse uresničilo?!" (foto: Profimedia)
Profimedia

Vsako, prav vsako novo leto sprejmemo nekaj nepozabnih življenjskih odločitev, ki potem izpuhtijo kot Pepelka po plesu. 

Naenkrat jih ni več, ne v naših glavah ne okoli nas, in tudi to je v redu. Ker se vsako leto prepričamo, da bo mogoče naslednje leto boljše. Kam pa bi prišli, če bi se nam res vse uresničilo?!

So datumi, ki so pomembni – obletnice, rojstni dnevi, prazniki –, in je novo leto. Lahko si rečete, da boste za rojstni dan prenehali kaditi, pa se zafrknete, ker ta datum kljub vsemu ni dovolj markanten, da bi ga lahko upoštevali. Ali pač?

Kakorkoli že, novoletni čas se zdi najbolj primeren za sprejemanje drastičnih odločitev, saj ste polni dobre volje, ki vam zamegljuje trezno presojo, pa še Dedek Mraz vam stoji ob strani. Mogoče si boste prav letos zaželeli spremeniti kaj takšnega, na kar niste še nikoli pomislili. Pa poglejmo ...

Kajenje

Res je, ogabna navada. Škodljiva. Naporna. Smrdljiva. Celo draga. Ampak ne morete se je znebiti. Pa tako lepo bi bilo, če vam zjutraj ne bi bilo treba prižgati cigarete in če se vam ne bi bilo treba gnesti okoli grelcev pred lokali in če vaša koža ne bi sivela zaradi dima. Kamorkoli greste, nastane panika zaradi čikov, grda naključja hočejo, da v tujini sredi noči ostanete brez njih (po možnosti rahlo okajeni), in partner vam očita zadah. Z vsakim vdihom dima si krajšate življenje. Je potrebno še kaj, da prenehate? Morda otroci, ki ste jim lahko vzgled? Materino veselje, ker ste odložili ta strup? Vidite, tu smo. Odločitev je sprejeta, s prvim prvim ne kadite več.

Potem pa ...

Prvih nekaj dni veselo žvečite nikotinske žvečilne gumije in vsem razlagate, da kaditi ni tako težko nehati, kot govorijo, le voljo moraš imeti. Vi jo imate, ponosno kimate, in se umikate cigaretnemu dimu, ki se vali od druge mize. Pripomnite, kako vas dim moti. Četrti dan nonšalantno prižgete in vsem pokroviteljsko oznanite, da ste nekadilka, ki lahko vedno prižge čik, če ji prija, saj niste odvisni. Po dveh tednih ste depresivni in s sendvičem v rokah se ne morete zbasati v svoje stare kavbojke. Jočete. Sovražite ves svet in vse zadrogirane in retuširane mane­kenke. Popadljivi ste in povsod vidite teorijo zarote. Do seksa vam ni. Otrokom lažete, da vam je lepo. Nato se skrijete kot takrat, ko ste prvič kadili, in z užitkom prižgete cigareto. Kar zjokali bi se, morda ste bili že tako zelo blizu cilja, pa ne boste nikoli izvedeli. Vsaj ne do naslednjič.

Opravljanje

Vam je od slabe vesti malce poskočilo srce, kajne? Veste, da to ni lepo in se nikakor ne spodobi. Trpite, če pomislite, da morda, kaj morda – zagotovo, kdaj opravljajo tudi vas. Takoj ko zaslišite Prosim, tega nikomur povedati, se vam usta napolnijo z besedami, ki komaj čakajo, da bodo ušle. Morda ste že v fazi, ko nekaterih ljudi sploh ne morete več pogledati v oči, ne da bi prikrito zardevali? Lahko bi bilo drugače, če bi se znali vzdržati skušnjave in se diskretno izogniti nepri­mernemu govorjenju o drugih. Odločite se, da se boste brigali samo zase, in hitro opazite, da tudi trači ne prihajajo več do vas, saj gre za načelo daj-dam. Ah, vsaj nerodno vam ni, ko srečate nekdanjo sošolko, ki je sedaj soseda vaše sodelavke, in zato veste, da se je podelala med porodom.

Potem pa ...

Nenadoma se zaveste, da ste v komunikacij­skem vakuumu. Ničesar več ne veste. Dobro, vsaj ničesar zanimivega – koristno in vsakdanje ne šteje. Odrezani ste od družabnega življenja, kot bi bili na samotnem otoku. Tračarsko lakoto tešite s ponorelim kupovanjem rumenih revij, saj kolegice in prijateljice utihnejo ali takoj zamenjajo temo, ko se jim približate. Ne zaupajo vam, ker želite, da bi skrivnosti ostale skrivnosti. Ker ne po­veste naprej, ste nezanesljivi, najšibkejši člen. Nekega ponedeljkovega jutra vam je dovolj in med brezzveznim klepetanjem o vremenu pomenljivo izjavite, da veste nekaj novega. Nadaljevanje poznate. Spet ste v krogu in opravljanje steče. Spet živite in se smejite. Za tiste revije je šlo res preveč denarja, pa še nič vam niso povedale.

Nakupovanje

Sploh ne veste, kdaj se je zgodilo, da poznate vse prodajalce v mestu. Nerodno vam je, ker se iz službe vedno vrnete z vrečko, iz ka­tere kuka nov kos oblačila namesto sveže zelenjave s trga. Še bolj vam je nerodno, ker vsaj enkrat na mesec ugotovite, da ima­te doma dva enaka kosa oblačil, kupljena v različnih obdobjih, ker ste prvega tako dolgo pozabljali zlikati, da ste kupili novega. Identičnega po naključju. Mleka za telo nikoli ne porabite, saj vas pri slabi polovici premami drug vonj. Ampak zdaj prihaja recesija, o kateri se vam sicer nič ne sanja, vendar slutite, da so zadeve resne. Domov boste hodili s sklonjeno glavo, ne da bi se ozirali k izložbam. Preden boste karkoli kupili, boste preverili in primerjali cene, da ne bi zapravljali po nepotrebnem. Pozorni boste na znižanja, akcije in razprodaje.

Potem pa ...

Prvih nekaj dni, morda celo tednov, boste ponosni nase in na svoje preudarno ravnanje z denarjem. Do zapravljanja boste gojili inkvizitorski odnos. Razkošje boste prezirali in prhali se ne boste več kot nekaj minut. Vsak dan boste nekaj časa namenili proučevanju brezplačnih katalogov, ki jih poštar komaj stlači skozi režo nabiralnika, a vsaj vedeli boste, kje imajo najcenejše prirezovalnike trave in kje lahko kupite deset kilogramov najboljše moke po posebni ponudbi. Lepega dne se boste odpravili po maskaro, medtem ko bo v drogeriji predstavitev nove linije parfuma vašega priljubljenega ustvarjalca. Dovolili boste, da vam kapljica dišave zaobjame zapestje in vonj stare slave zmeša glavo. Zaneslo vas bo v naročje trgovin in spet se boste vračali z vrečkami, polnimi oblek, uhanov, japonk, najlonk, spodnjega perila ... Vsega, kar ženska tako nujno potrebuje. Tolažili se boste, da vam tako ali tako ni uspelo privarčevati niti evra, za kar je gotovo kriva recesija, ne vi.

Gibanje

Veste, da je zdravo, vendar se s telesno aktivnostjo ne morete ravno pohvaliti. Do sedaj, jasno. Že za novo leto ste si zaželeli športno obarvana darila, s katerimi ste nakazovali svojo bodočo usmeritev, v vas buči prebujen atletski duh, zjutraj odpirate okna in vdihujete mrzel zrak, da bi se utrdili. Ob misli na potenje se vnaprej nasmehnete. Še preden naredite prvi gib, se odločite, da bo naslednja koristna sprememba zdrava prehrana, ki ste jo predolgo zanemarjali. Pravzaprav morate hrano in gibanje kombinirati, da bodo rezultati hitro opazni. Veselite se nove postave, in zato priredite nekaj zabav, na katerih niti najmanj ne pazite, koliko in kaj pojeste. Vi že veste, da se bodo kilogrami kar topili, ko boste stopili v akcijo.

Potem pa ...

Zaplete se pri izbiri rekreacije. Banalnost, ki vas iztiri. Aerobiko odklanjate, potem ko vam je pri neizogibni koreografiji izskočilo koleno. Skupinski športi vas zaradi vsesplošnega dotikanja odbijajo. Preden izgovorite pilates, zaspite. Ob misli na plavanje in mrzlo vodo vas zmrazi. Fitnes vas dolgočasi. Teka ne prenesete, pa še dež vas lahko dobi. Morda bi si morali omisliti psa, ki bi vas peljal na sprehod. Ampak to je odgovornost. Peš po stopnicah? Ee, takoj se oglasi stara kolenska poškodba. Morda bi morali začeti jesti po Montignacu, pa kar ne gre. Navdušite se nad jogo, vendar vam vedno, ko se odpravljate od doma, naraste vročina. Do pomladi in prvega pomerjanja novih oblačil se imate odlično in prepričate se, da ste super takšni, kakršni ste. Napad pomladanske utrujenosti in mlahava bedra pa vas postavijo pred neestetska dejstva. Od nekoga slišite, da je edina rešitev osebni trener, in kri vam šine po telesu. So rekli osebni ali telesni trener? Osebno telesni? Telesni? No, vsaj motivirani ste spet.

Valerija Potokar

Preberite še: Platonska afera na delovnem mestu (iskren zapis naše novinarke)

Priporočamo tudi: Poglejte, kaj se zgodi, če date pod pazduho limono!

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc