Vsi kdaj prikrojimo resnico, da se po večinoma instinktivni lastni presoji (vsaj za tisti hip) rešimo neprijetne situacije, razelektrimo ozračje, zmanjšamo napetost, kupimo čas … Pa je rešitev iz zagate z drobno lažjo res nujno zlo ali bi bila resnica v vsakem primeru – če odštejemo vse zoprne okoliščine, ki lahko poleg prepira v skrajni sili vključujejo tudi metanje posode – najboljša izbira? MOJCA ZEMLJAK
To je na primer moj primer. Ko smo odhajale na zabavo, me je prijateljica vprašala, ali ji pristaja vijoličasta šminka, ki si jo je pravkar ponosno nanesla na ustnice. Videti je bila zadovoljna in nič ni kazalo, da potrebuje mojo potrditev. Jaz pa sem na retorično vprašanje odgovorila z ne. Večer se je prevesil v nočno moro. Prijetno vznemirljivo razpoloženje je zanihalo v drugo skrajnost, energija med nama je bila težka kot svinec in zabave je bilo že zdavnaj konec, medtem ko sva namesto koktajl oblekic iz omar vlekli okostnjake. Moj iskreni ne tistega večera je bil vzvod za čiščenje vsega dreka, ki se je očitno nabral v najinem skupnem veceju. Seveda ne dobesedno, čeprav sva si delili študentsko sobo.
Preberite še:
- Horoskop: Kaj vam prinaša obdobje Marsa v znamenju raka?
- Oprah Winfrey v Benetke prispela v nepričakovanem belem setu, ki bi ga lahko nosila tudi doma, in pri tem delovala urejeno!
Očitala mi je, da jo zabijam do nafte, da ji zavidam, da sem ljubosumna, celo da jo žalim … Vse samo zato, ker sem ji – meni se je takrat zdelo, da dobronamerno – izrazila iskreno mnenje o tisti nesrečni vijoličasti šminki. Pa vendar ni šlo samo za to. Šlo je za najin odnos, vijoličasta šminka je nanj le prilepila odločilno piko na i in naju obe postavila pred ogledalo.
Danes, ko se spomnim tistega večera, bi se raje zlagala. Rečem raje, čeprav vem, da se ne bi. Pa ne gre za to, da nisem prešpricala osnovne vzgoje, ampak za to, da bi bela laž rešila najino noč (ona bi se z mojo potrditvijo počutila še bolj samozavestno in se zabavala na vse kriplje, jaz pa vštric z njo), ne bi pa rešila najinega odnosa – le za nekaj časa bi še prikrila resnico o njem, in ta čas bi šel v nič.
Najin odnos je tisto noč začel razpadati. In če zdaj še enkrat pogledam globoko resnici v oči, je bila moja iskrenost edina prava poteza. Kajti – lahko zapolnimo luknje na fasadi, a če je gniloba načela hišo pri temeljih, je verjetno nobena laž o njeni lepoti ne bo rešila pred propadom. Preneseno na najin primer: vijoličasta šminka ne bi bila usodna, če bi bilo z nama vse v najlepšem redu. Ona bi sprejela mojo 'kritiko', ker bi mi verjela in zaupala. Pa mi ni.
Ker na tem mestu ne želim kar vseh nedolžnih laži po vrsti stlačiti v en sam predal, pa recimo, da nekatere med njimi vendarle lahko opredelimo kot take, zaradi katerih nikomur ne škodimo (tudi na dolgi rok ne) in v najboljšem primeru z njimi celo koristimo.
Kadar so otroci lačni kot volkovi in prežijo na hrano za našim hrbtom v kuhinji, kot da bodo pravkar pojedli nas, če jim je takoj ne postrežemo, je povsem v redu reči, da bo večerja gotova v petih minutah. Dodamo seveda še, naj gredo ta čas iz kuhinje, da se ne bo zavleklo, predlagamo jim, naj si pogledajo še en del najljubše serije, mi pa bomo ta čas v miru pripravili vse do konca. Pa čeprav že tisti trenutek vemo, da bo večerja gotova šele čez 15 minut. Otrokom bo čas hitreje minil, če se zlažemo, ali pa bodo vsaj lažje potrpeli. Taka bela laž je resnično povsem nedolžna in celo koristna ter ne prinaša nobenih negativnih posledic. Pomiri nestrpnost in kupi čas, nihče pa ne bo potem zaradi tega za kaj prikrajšan ali ogoljufan (pa čeprav samo za resnično sliko).
O čem govorim, ko govorim o resnični ali, recimo ji raje, celi sliki? Ste kdaj sestavljali puzle? Potem veste, kakšen je občutek, če izgubite košček ali dva iz celotnega mozaika, in to ravno na mestu, kjer bi slika dobila smisel. Če vas prijateljica vpraša, ali ste njenega ljubega videli z drugo žensko, in to zanikate, ker a) ste ju videli samo klepetati in ne bi radi po nepotrebnem zanetili ognja v strehi, b) ne bi radi gledali prijateljice slabe volje zaradi nepreverjenih natolcevanj in c) verjamete, da je njun odnos njun odnos in bosta že uredila zadeve po svoje (se torej nočete vmešavati), pa že tvegate, da ste se zlagali v njeno škodo, in ne korist (kar naj bi bil namen belih laži). Njun odnos se bo morda resda za nekaj časa rešil, a če se je že začel krhati in ji privoščite le najboljše, je verjetno zanjo bolje, da ima pred očmi čim več koščkov sestavljanke, da bo lahko sestavila celo sliko in se odločala v svoje dobro. To, da jo tisti trenutek, ko se zlažete, odrešite slabe volje ali celo žalosti, se lahko zdi kot dober namen, a na dolgi rok to prav gotovo ni. Kajti če je tisto o njenem dragem vse res, se bo žalost s časom le še okrepila in poglobila. Pridružila pa se ji bosta še velika jeza in razočaranje nad vami, ki ste ji resnico prikrili.
Najhujša resnica je lahko včasih torej veliko boljša od nedolžne laži.
Razen tisti hip, ko v roke prejmete darilo najboljše prijateljice, ki res ni bilo izbrano po vaši meri, a kljub razočaranju (ker ste mislili, da vas prav ona dobro pozna) nočete pokvariti vzdušja na svoji rojstnodnevni zabavi z iskreno kritiko, jo užaliti ali celo uničiti prijateljstva. Vseeno pa ji lahko ob naslednji priložnosti z mirnim tonom poveste, da vam darilo ni bilo všeč. To bo dobro za vajin odnos, saj naslednjič ne bo ponovila napake – morda vas bo bolj poslušala, kaj vam je v resnici pri srcu, kaj vam je prav zares všeč … Bela laž se tako zdi še najbolj priročna in na mestu v trenutku, ko bi iskrenost uničila razpoloženje, pa si tega res ne želimo, ni pa najboljša izbira, kadar želimo še dolgo v prihodnost gojiti zdrave odnose. Pustite torej svoji intuiciji oceniti, kdaj je čas, da vskoči lažnivi kljukec, ter kdaj je treba preprosto zbrati pogum in povedati golo resnico.
