Mnenje: XXX faktor

25. 8. 2011
Mnenje: XXX faktor

Opazovati punce, kako se slačijo, je poredno. Kaj pa, ko jih gledamo, kako se oblačijo?

Urša Jerkič

Pornografija je v marsičem podobna ženskemu oprezanju za drugimi ženskami na fotografijah v eksplicitnih modnih položajih. Novi val te pornografije za punce se od fantovske razlikuje v enem pomembnem detajlu: medtem ko oni gledajo slečene ženske, nas ganejo popolnoma oblečene (najraje v več kot tri kose, vselej pa imajo prednost tiste, ki jih nase uspešno naplastijo minimalno pet). Briga nas, kako se dajejo dol, videti hočemo, kako si dajejo gor! Nisem specialistka za brskanje po spletu za nagicami, tako da ne morem reči, kako težko prideš do njih, a od glave do petk naštimane lepotičke najdeš hitreje, kot lahko blekneš Lolita!

Včasih ure in ure zrem v punce, ki se v najnovejšem miksu krpic nastavljajo fotografskemu aparatu. Spet drugič si privoščim le hiter fiks, obdelam dve, mogoče tri, kar v pisarni. Zvenim kot stari perverznež? Ha, morda niti polnoletne niso. Nikar se ne delajte fine, vem, da nisem edina, ki pravim, da jih imam le deset, h katerim redno zavijem, pri tem pa zamolčim, da ta številka zajema le tiste iz Skandinavije. Naturščice svojo vlogo dan za dnem odigrajo tako brezhibno, kot je brezhibna njihova razkuštrana pričeska.

Danes so zasanjane, skrivajo se za zaveso las, umikajo pogled, prihodnjič te pričakajo kot gospodične vamp ter bolščijo vate z daj-me pogledom, spet drugič je fotografija motna, ker jim telo krči napad smeha. Povsod so, hočejo, da jih spremljamo, odkrijemo, gledamo. Prav nič nedolžne niso, ko se kakšen dan odločijo, da nam bodo s svetlo vijoličasto škatlo My Theresa le pomahale pred nosom; če hočemo videti, kaj se skriva v njej – spet novi par vrtoglavk, še ena Wangova torbica, ali pa je packi uspelo uganiti naslednjo uspešnico, ki je tebi ušla – se moramo spet oglasiti jutri.

Po desetletjih, ko so imele v naše dnevne sobe vstop le visoko stilizirane podobe, se zdi, kot da so nam amaterski, doma narejeni modni dnevniki in neznanke, zasačene na ulici, končno spet pognali kri v lica, razširili zenice ter nas ugriznili v spodnjo ustnico. Dekleta iz sosednje ulice so lačna, voljna in pripravljena biti zalotena v še tako kočljivem trendu. Ljubitelji domačih porničev najbrž razumejo to draž in tako kot njih vznemirjajo nemogoči seksualni položaji, ki jih punčare izvajajo z blaženim izrazom na obrazu, nas navdušuje, kako v nemogočih petah ves ljubi dan skačejo po mestnih kockah.

Seveda pa blogerske cesarične same po sebi nimajo šans, brez novih oblačil so, no, gole. Natalie Massenet, ustanoviteljica spletne strani Net-a-porter, je izjavila, da jo je k zagonu spletnega butika, kjer v nakupovalni orgiji sodelujejo najbolj razvpita modna imena, spodbudila čarobnost kina. Ko se čisto počasi ugasnejo luči, zažari platno in nas posrka. Zavrtite si dve uri Net-a-porter razprodaj, zagotovo se boste smejale (obleko Rodarte so z 8.703 evrov znižali na 1.828), jokale (o ne, torbico Phillipa Lima so mi prodali pred nosom) in končale s hollywoodskim nasmeškom.

Ta modni pornošop par excellence je nastal iz frustracije, ker tistega, kar vidiš v papirnati reviji, ne moreš še isti hip kupiti, lovi nas na navalu vročice, ki nas oblije, ko prvič uzremo točno tisti kos, ki nam bo spremenil, najbrž ne življenja, morda pa sezono. Vendar pa nam, da bi doživeli Net-a-porter vrhunec, ni treba klikniti, vedno lahko samo – gledamo. In gledanje je marsikdaj boljše od seksa.

Fotografija DCMU