Mnenje: Oblečena za uspeh

16. 12. 2011
Vstop na okroglo mizo, ki jo bo vodila sodelavka Elle in modna blogerka Urša Jerkič, bo prost. Vabljeni!

Seveda smo že prej slišali, da je moda biznis, ampak to je vselej zvenelo kot očitek.

Zdaj je denar, kot da bi prišel iz čistilnice, vraga, delati denar je občudovanja vredno, skorajda ustvarjalno, praktično – umetnost. Kot bi si moda končno nehala prizadevati, da bi jo razglasili za – katero že po vrsti, deseto, dvanajsto? – umetnost in je samo sebe raje začela resno jemati kot industrijo.

»Bodimo odkriti, moda v resnici ni zelo pomembna. Nekoliko trapasta in lahkomiselna je. Hočem reči, saj gre samo za krila in nekaj torbic,« je nekoč izjavila Miuccia Prada, ki lahko svoje modne odločitve zmeraj opraviči s tem, da ima doktorat iz političnih ved in da je potemtakem tisto, kar naj bi bila le ljubka svilena oblekica s potiski avtomobilov za pomlad-poletje 2012, veliko več od tega. Hkrati seveda ne bo nikdar povedala, kaj, saj potem ne bi šlo le za oblekice, ampak za nekaj kilogramov referenc težke obleke.

Moda mora biti lahka kot kokakola light. »Poleg mode me zanima še veliko drugih stvari. Moda je samo moja služba.« Uf, pa jo je le izrekla, to strašno dolgočasno besedo, ki ima sicer veliko opraviti z dolžino kril. Služba je beseda, o kateri smo bili prepričani, da ne bo nikoli čisto zares v modi, tudi zato, ker se konča ob petih popoldne, ko se vsaka dobra modna zgodba šele začne. Moda bi morala biti raison d'etre*, strast, poklicanost, razlog, da se zjutraj odvlečeš do omare in zvečer stran od krožnika špagetov, vsekakor ne le 'nekaj torbic', ki jih lahko mimogrede odložiš. Samo tako lahko zares upraviči svojo vrtoglavo ceno. Že spraševati po ceni je bilo do nedavnega neokusno, kot bi vprašali umetnika, ali bi se njegova slika dobro ujemala z našimi tapetami.

Toda, kot je ugotovila avtorica knjige Sedem dni v svetu umetnosti, vsi v art biznisu se zavedajo, da si se poslovil od velikega deleža trga, če narediš umetnino, večjo od standardnega dvigala na Park aveniji. Zbiratelji se prav tako na smrt bojijo vsega, kar je treba vključiti v elektriko, zato gredo slike še vedno najbolje v promet, vendar nikakor ne smejo biti rjave, raje modre ali rdeče, in tako naprej, precej podobno kot v svetu oblek. Z lahkoto si tudi predstavljamo, kaj bi neposvečeni, recimo šivilja ali osebje v čistilnici, storili z Miuccijino nedolžno svileno oblekico za Miu Miu izpred nekaj sezon, ki je imela – kako zelo modno – vse polno lukenj. Za tak škandal v galeriji vsake toliko poskrbijo čistilke, ko kakšno instalacijo prav temeljito zbrišejo s tega sveta.

Ljudje, ki jim je moda (samo) služba, so tisti, ki nas sedaj najbolj zanimajo. Hočemo vedeti, kaj počnejo, kaj kupujejo, kot resnični insajderji že morajo vedeti, zakaj naj bi se od današnjega Yvesa Saint Laurenta kupovalo le čevlje, in ne oblek. Poplava revij s prijetno debelim papirjem, mastnim tiskom ter dolgimi članki, kot sta Industrie Magazine in Fantastic Man, nam s prstom kažejo na tiste, ki to, kar mi jemljemo z obešalnikov, počnejo zato, da preživijo (in se potem ukvarjajo s čim bolj pomembnim, na primer umetnostjo).

Od lovcev na modne glave, direktorjev korporacij do kasting agentov, stilistov, frizerjev in po glavi pobritih bratov varnostnikov na šovih Dolce & Gabbana. Kot bi hoteli reči, da prav vsi skrbijo za to, da se na koncu zaljubimo v točno tisto krilo, ki ga seveda moramo drago plačati, saj je pri njegovem nastajanju sodeloval cel kup izbrancev. Lastniške strukture, prodajne številke, poslovni načrti, vse tisto, ob čemer smo do nedavnega zehali, je zelo modno. Čeprav nam oznaka 'investicija' že gleda iz ušes, kaj šele omar, smo vseeno začeli ceniti delo, ki ga opravljajo tisti tam zadaj, na katere niti pomislili nismo, ljudje, ki iznajdejo nove in nove načine, da moda pride do nas še hitreje in še bolj sveža. To je tista umetnost zapravljanja.

Kaj si želijo biti mlade modne frače? Muze že ne, saj te zvenijo tako zastarelo ter razen nekaj krpic in žepnine tudi nedobičkonosno, želijo si biti entrepreneurs**, tiste, ki bodo od mode živele. Moda je izgubila nedolžnost, a morda bo zdaj življenje z njo ali, bolje, sklepanje posla z njo še bolj zanimivo.

Urša Jerkič,
fotografija  Fixinchevys