Katja Shchekina

19. 1. 2009
Katja Shchekina, Alexander Wang (foto: Fotografija Imaxtree)
Fotografija Imaxtree

"Največ je takih, ki ti v obraz povedo, da imaš celulit, prevelika usta in grde roke . . Preprosto jih je treba preslišati."

Kakšen je vaš dan?

Zbudim se okrog sedmih, nato so na vrsti kastingi, ki mi vzamejo veliko časa, potem telovadim, zvečer grem zgodaj spat.

Prav nič privlačno se ne sliši . .

Saj v resnici ni. Vsaka manekenka je najbolj srečna, če jo izberejo kar iz predstavitvene mape, saj se tako izogne dolgim vrstam in neprijetni konkurenci na kastingu.

Vidim, da ste zelo aktivni v svetu spodnjega perila.

Res je, oblikovalci perila me vedno pokličejo za kampanje in revije. Pravijo, da sem skladna, imam nekoliko temnejšo polt, sem vitka, a z oblinami, kar je v svetu perila dobrodošlo.

Imate kdaj tremo?

Najbolj vznemirjena sem pred modno revijo, saj me skrbi predvsem hoja v neudobnih, največkrat premaj­hnih čevljih. Če se fotografiram za katalog ali reklamno kampanjo, pa se zavedam, da bodo fotografije obdelali, zato nimam težav.

Manekenke vedno ocenjujejo in pregledujejo, se tega sploh navadiš?

To je del posla. Nekateri mislijo, da nam vsi govorijo, kako lepe smo in brezhibne. Seveda ni tako. Največ je takih, ki ti v obraz povedo, da imaš celulit, prevelika usta in grde roke . . Preprosto jih je treba preslišati.

Pri 16 letih je najbrž težko biti tako samozavesten . .

Vedno je težko. Mlada dekleta ponavadi pridejo z mamo ali očetom, saj bi jih modna industrija drugače pojedla. Samoza­vest je ključen element tega posla; brez nje te ni, si preprosto mrtev.

Ali kdaj razmišljate o koncu kariere?

Niti ne. Danes je vse mogoče, manekenke postanejo televizijske voditeljice, stilistke, svetovalke, imajo svoje linije nakita in oblek, nekatere so celo uspešne igralke. Tudi jaz si bom nekaj omislila in verjamem, da mi bo uspelo.

Kaj najbolj pogrešate?

Družino, dom in svoje živali. Že ko pomislim nanje, mi gre na jok.

Lorella Flego

Fotografija Imaxtree

ELLE februar 2009

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu