Katja, Pepermint in zgodba o vsem lepem.

5. 10. 2011
Deli
Katja, Pepermint in zgodba o vsem lepem.

Je ustvarjalna. Navdihuje sebe in okolico. Razpeta med Ljubljano in domačim mestom je urbana navdušenka in ljubiteljica udobne domačnosti. Njeni otroci bodo lahko prostovoljno čečkali po stenah, kadar koli se jim bo zljubilo, striktno pa jim bo prepovedala copate.

Polona Pajk

Kdo je pepermintka?

Sem študentka kulturnih študij, razpeta med Ljubljano in domačim krajem. Iz obeh okolij skušam potegniti kar največ in uživati. Po eni strani sem urbana punca, ki se trudi obiskati vsako razstavo ali bienale, na koncertih sicer stoji nekje v ozadju, a se ima fino, opazi vsak nov grafit na mestnih obzidjih in srka aperolspritz na kamniti klopci najljubšega lokala, medtem ko nad Ljubljano pada noč. Ko sem doma, v mirnem zavetju male vasi sredi gozdov, obuta v gumijaste škornje nabiram gobe, skladam drva, kuham sokove in marmelade, opazujem srne z balkona, ustvarjam in fotkam za Pepermint in nadvse rada pečem sladkarije.

Moje misli so kot najbolj prometno križišče, ideje se zaletavajo druga v drugo, nikoli jih ne zmanjka. Po svetu hodim z odprtimi očmi, srkam vizualne informacije iz okolja (če jih je preveč, je zato v torbi vedno beležka) in se trudim v vsaki, še tako nepomembni in vsakdanji stvari videti nekaj lepega. Magisterij bom posvetila kulturnemu managementu, vendar puščam odprte možnosti, kar se tiče službe. Mikajo me tiskani in spletni mediji (čeprav se z deadlini ne razumemo ravno najbolje :), odnosi z javnostmi, marketing, oglaševanje, ... Vsekakor delo, pri katerem bom lahko maksimalno kreativna.  Sanjska služba? Piarovka v Muzeju sodobne umetnosti.

Blogu sami pravite projekt - ima ta klasifikacija kakšen bistven pomen?

Pepermint sem že na začetku zastavila malce drugače, želela sem ustvariti spletno stran, ki ne bi bila tipičen blog, v katerem bi opisovala svoj vsakdan in kaj se mi dogaja. Želela sem neodvisen spletni kotiček , na katerem bi lahko predstavljala izjemne mlade ustvarjalce, katerih zgodbe bi navdihovale tudi druge, z fotoreportažami spodbudila bralce k obiskovanju razstav itd. Hitro mi je postalo jasno, da sta za tak blog potrebni disciplina in organiziranost (ne ravno moji najljubši besedi, še manj lastnosti:), predvsem pa ogromna mera samoiniciativnosti. Spremljanje napovednikov dogodkov, nešteto poslanih mejlov, dogovarjanje za intervjuje, pripravljanje objav, urejanje videza spletne strani... Pepermint je pomemben del mojega vsakdana, skorajda del moje identitete in ponosna sem nanj.  In zato Pepermintu pravim projekt, saj ta beseda dopušča nove ideje, načrte, spremembe in, tole sicer pravim bolj potiho, rast.

Kakšen je vaš koncept za kvalitetno bivanje?

Čeprav je sodobni tempo življenja hud, si moramo med tisočimi opravki vzeti čas za kakšen posladek. S tem ne mislim nujno tortice v najljubši slaščičarni – lahko je to le sprehod mimo zanimive izložbe, kava v najljubši pikasti skodelici, nova beležka s prelepimi planicami, obisk razstave med službeno malico, klik na priljubljeno spletno stran, šopek iz cvetja, ki raste na zaplati trave ob cesti ...  Če si vsak dan privoščimo teh nekaj minutk zase, da umirimo misli, gredo vse nujnosti veliko lažje od rok in tudi negativne misli iz glave.

... In recept za popoln dom?

Ah, popoln dom ... Zame ga definira veliko svetlobe, belo pohištvo in pisani dodatki, udobni kotički za ždenje ob deževnih dneh, vsak teden nov šopek svežih rož, gugalnica sredi dnevne sobe, po stenah pa plakati in ilustracije mojih najljubših ilustratorjev in oblikovalcev. V moji kuhinji bo dovolj prostora za vse kuharske in slaščičarske knjige ter mnoge posodice različnih barv in vzorcev, ki jih pridno nabiram že sedaj. Pri meni doma bo vedno dišalo po pravkar spečenih slaščicah, v kotu bo ščebetala papiga, otroci bodo lahko mile volje čečkali po stenah in copati bodo absolutno prepovedani. Upam, da se bo našel prostor tudi za veliko belo delovno mizo z računalnikom in polne škatle pripomočkov za ustvarjanje – kajti Pepermint bom urejala tudi, ko bom upokojenka. :)

Se vam zdi, da smo Slovenci nasplošno dovolj ustvarjalni?

Predvsem mislim, da smo malce leni in polni izgovorov, kako da nimamo ne časa ne potrebnih pripomočkov. Upam, da sem sama zgled, da lahko marsikaj, kar sicer v trgovinah precej stane, naredimo tudi sami z malce truda in ustvarjalnosti.  Sploh v času, ko internet ponuja neskončno veliko spletnih strani in navdiha in zgledov, ki temeljijo na naredi sam filozofiji. Morda se bojimo, da bo takim izdelkom že na daleč videti, da smo jih naredili sami, meni pa se zdi, da jim to da le dodano vrednost in čar. Če želimo bivalni prostor malce spremeniti, nam zato ni potrebno kupovati novih omar, lahko le nekaj platen oblečemo v zanimivo blago in obesimo na steno, prebarvamo posode za lončnice ali skvačkamo preprogo iz starih bombažnih majic.

Kakšne plane še imate s Pepermintom v prihodnje?

Že nekaj časa delam na novi podobi spletne strani, ki se bo malce odmaknila od klasične podobe bloga. Splet ponuja neskončne možnosti in želim jih izkoristiti v največji možni  meri. Po eni strani razmišljam o angleški različici Peperminta, po drugi pa bi se rada posvetila izključno domači produkciji, saj imamo v Sloveniji ogromno talentiranih ustvarjalcev z vseh področij in vrhunsko kulturno produkcijo. Rada bi se lotila bolj poglobljenih intervjujev, reportaž iz različnih dogodkov, obiskov delavnic in studiev in seveda, kar najraje počnem, pripravila še veliko naredi sam navodilc. Idej je ogromno, veselje nad delom me še ni minilo in komaj čakam, kaj bo prinesel čas.

V tujini se mnogo blogerjev uspešno preživlja s svojim ustvarjanjem ... kako je pri nas?

Mislim, da moramo pri tem razlikovati med ljudmi, ki se že sicer preživljajo z ustvarjanjem, najsi bo to grafično ali modno oblikovanje, fotografija ali kaj podobnega, obenem pa pišejo bloge kot dodano vrednost njihovi blagovni znamki. Blog kot interaktivni medij pač omogoča stalen in takojšen stik in komunikacijo z bralci, le-tem pa nudi vpogled v vsakdan in kreativni proces ustvarjalca. Takih blogov je tudi pri nas precej.

V tujini je piscev blogov, ki se s tem tudi preživljajo, veliko. Predvsem so uspešni blogi v angleškem jeziku, saj imajo posledično izjemno širok krog bralcev. Prav slednji so ključni dejavnik, ko gre za profitabilnost spletne strani. Na bloge, ki zagotavljajo kvalitetne in zanimive objave, se vsakodnevno vrača na tisoče bralcev, kar je seveda zanimivo za oglaševalce in sponzorje. Na life-style in craft blogih oglašujejo v glavnem mala in velika podjetja, katerih dejavnost je povezana z vsebinami, ki jih določen blog pokriva. Ciljna publika bloga je hkrati ciljno občinstvo oglaševalcev, to ozko usmerjenost pa pri ostalih splošnih novičarskih portalih težko dosežemo.

Kako je z oglasi na blogih?

Slovenski trg je sicer majhen, vendar medijsko precej zasičen z etabliranimi mediji, ki svoje edicije uspešno zastopajo tudi na spletu. Blogi so morda še vedno premalo (pre)poznani kot možnost neodvisnega medija, zato se tudi oglaševalci za oglaševanje na njih redkeje odločajo, četudi se številke branosti nekaterih najuspešnejših blogov lahko primerjajo z branostjo portalov velikih medijskih hiš.

Da sem se odločila na Pepermintu ponuditi možnost zakupa oglasnih pasic in naročenih prispevkov, sem morala zadevo zelo dobro premisliti. Želela sem ohraniti neodvisnost, hkrati pa sem si ob pogledu na statistiko obiskanosti in trudu, ki ga vložim v spletno stran, rekla: »Zakaj pa ne?« Mislim, da svojih bralcev ne smeš podcenjevati in se vsakršno »poceni finto« prepozna že na daleč.  Moj je recimo ta, da lahko na Pepermintu oglašujejo le tisti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki spada pod okrilje tem, ki jih Pepermint pokriva.  V zakup pa je potrebno vzeti tudi stroške z s.p.-jem. Zaenkrat se s tem ne morem ravno preživljati, vsekakor pa delam na tem, da bo nekoč moj trud poplačan tudi s kakšnim dinarčkom, ne le s pozitivnimi odzivi bralcev in lastnim veseljem. :)

Se spomnite kakšne nenavadne prošnje, kritike ali predloga, s katerim se je na vas obrnil kdo od bralcev?

Odzivi bralcev so vedno zanimivi in jih zelo rada prebiram, če le niso žaljivi. Če se name obrnejo s kakšnim vprašanjem, se seveda potrudim, da jim odgovorim. Največkrat me sprašujejo, kje lahko dobijo ta ali oni pripomoček za ustvarjanje, zanima jih, kaj študiram in kje delam. Name se obrnejo z vprašanji o  zanimivih trgovinicah in galerijah po tujih mestih (če sem tam že bila, odgovorim z dolgim seznamom, saj so le-te moja šibka točka na potovanjih).  Najbolj zanimiva pa je bila prošnja nekega dekleta, da bi prijateljici, ki se ukvarja z lončarjenjem, za rojstni dan omogočila intervju na Pepermintu. Upam, da je bila darila vesela. :)

Pravite, da ste zaradi Peperminta spoznali že mnogo zanimivih ljudi ...

Mnogokrat slišimo, kako internet iz človeka naredi nedružabno bitje, vendar blogerji dokazujemo, da temu ni tako. Imamo to srečo, da je Slovenija majhna in ko se komunikacija iz komentarjev na blogu preseli na mejle, ni več daleč do srečanja v živo.

Večkrat sem že rekla, da je nekaj najlepšega klepetati z ljudmi, ki na življenje gledajo na podoben način in se navdušujejo nad drobnimi malenkostmi, prav tako kot ti. In blogerji smo take sorte ljudje. Z nekaterimi smo postali dobri prijatelji, skupaj hodimo na razstave in koncerte, se družimo ob kavi in gremo kdaj celo na kakšen izlet ali potovanje. Sama sem letos že tretjič organizirala Pepermintov piknik oziroma čajanko, kamor so vabljeni prav vsi, ki spremljajo Pepermint. Spoznavati, kdo se skriva za različnimi blogi in komentarji, klepetati ob doma spečenih piškotih na odeji sredi Tivolija, je razburljivo in predvsem prijetno.

Med tiste, ki sem jih spoznala preko in zaradi bloga in jih lahko brez zadrege povabim na kavo, so predvsem ninalenaevasardina, Ekoas, Pehtran in Fensišmensi Ana. Vsi po vrsti so krasna in zanimiva družba.

Neizogibno vprašanje - vaš it kos za jesen-zimo 2011/12?

Modo spremljam že od časov oddaje Trend z Jožico Brodarič, vendar se nimam za neko poznavalko, še manj pa za fashion victim. Na mojem dnevnem bralnem seznamu je veliko modnih blogov, polnih visokopetnih deklet, ki iz vsebine svojih omar delajo čudeže, vendar sama ostajam  pristašica superg in jeansa.

Jesen po nekaj letih vladavine jop in jopic prinaša dobre stare pletene puloverje. Take, v stilu Isabel Marant. Pod njimi pa do zadnjega gumba zapete srajce, ki kukajo izpod roba puloverja. Pa bulerje lahko tudi izbrskamo iz dna omare, a naj kar ostanejo prašni, taki bodo veliko bolj zanimivi kot pa sveže premazani z globinom. :)

In zdaj zares za konec - vaše sporočilo bralkam Elle bi se glasilo ...

Bodite ustvarjalne, uživajte v drobnarijah življenja,  poiščite tisto nekaj, v čemer uživate in spremenite to v nekaj več kot le hobi. Če ne drugega, pokažite svoj talent na blogu in morda se kdaj zagledate na Pepermintu ali v Elle. :)

Fotografije osebni arhiv

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc