Kemija je koktajl sestavin, v katerem se združijo privlačnost, zanimanje, želja, radovednost in hrepenenje. Oseba nas vzburja, in to doživljamo tako na fizični kot na čustveni ravni. Pomislite na pospešen srčni utrip, metuljčke v trebuhu – ko deluje kemija, sta v igri vznemirjenje in energija. Kaj pa takrat, ko je preprosto ni? MANCA POGAČAR
Natančneje, ko je fant na papirju na nivoju A+, torej spoštljiv, z brezhibnim smislom za humor, z veseljem vas razvaja in dobro kuha, ima rad svojo družino, a ne preveč, je odvetnik za pravice žensk, ki v prostem času dela kot prostovoljec v zavetišču za živali, vendar si ne predstavljate, da bi spali z njim. Je mogoče kaj storiti? »Kemijo lahko začutite takoj, lahko pa traja tudi več let, preden jo odkrijete,« pravi Jane Greer, doktorica znanosti, zakonska in spolna terapevtka ter avtorica knjige What About Me? Stop Selfishness From Ruining Your Relationship, le ena izmed podobno mislečih. Kemija pride v poštev v trenutku, ko ugotovimo, da se nam ta oseba zdi tako privlačna, da vzbuja željo. Kako si lahko torej pomagamo pri tem procesu, če srečamo odličnega moškega, ki pa morda ni naš 'tipičen tip'? Greer pravi, da kemije na žalost ne moremo prisiliti, da bi se udejanjila med dvema. Metuljčkov v trebuhu in pospešenega srčnega utripa, ko vidimo osebo, torej ne moremo proizvesti, to se mora zgoditi naravno. Toda pomislite na to tako: morda ste navajeni na tobogan čustev v razmerju, na konflikte, ljubosumje in tesnobo. Če teh čustev ni, vas skrbi, da ni kemije, toda preden nekoga izključite, razmislite – ali se z njim zabavate in tako med vama vendarle vlada čustvena kemija? Prav tako ni nič narobe, če upoštevate svoje občutke, raztrgate metaforični list papirja s kljukicami in odidete.
Ni naključje, da sem se pred časom znašla v taki situaciji. Po nekaj obetavnih prvih zmenkih, zaradi katerih se ne ne moreš znebiti vznemirjenosti in ne metuljčkov, ampak kar velikih ptic v trebuhu, širokega nasmeha na obrazu ter toliko pričakovanja in še več čakanja, ki niso zrasli v resno razmerje, se sami sebi in kimajoči se prijateljici pustimo prepričati, da je tista začetna iskrica, o kateri ljudje tako radi govorijo, večinoma le stara dobra tesnoba. Metuljčki se rodijo iz negotovosti, ko se zaljubljenci spopadajo z vsemi neizogibnimi neznankami, ko nekoga spoznavajo, ki jih lahko, naj se zdi ta misel v praksi še tako neprijetna, odkrijejo šele sčasoma. To je podtalni tok, o katerem prej nisem preveč resno razmišljala. Toda po nekem času se naveličaš čustvenega tobogana, zato imaš oči odprte samo še za odnose, ki se začnejo mirno, kjer dvom in negotovost ne obstajata.
V sobi, polni neznancev, je on izbral mene, ne jaz njega. Lepo se je poigravati z mislijo, ali si nekomu všeč ali ne, toda že ob njegovem prvem sporočilu sem se bala trenutka, ko me bo vprašal, kaj počnem v petek zvečer. Predvidljivo, kakršen je lahko le 'krasen fant na papirju', je bilo tudi njegovo povabilo, in čeprav sva se imela lepo, si imela toliko za povedati, se v marsičem ujela, smejala, da se je slišalo do sosednje mize, nisem v dneh, ki so sledili, niti enkrat pomislila, kdaj ga bom naslednjič videla. Ko sem ga končno spet videla, pa se je ponovil lep večer, a namesto da bi med pogovorom iskala lastnosti, v katere bi se zaljubila, sem bila preobremenjena z mislijo: »Prosim, ne poskusi me poljubiti.«
Osebno ljudje, ki so me najbolj privlačili, ne tista površinska privlačnost, ki jo čutimo do lepe osebe, ampak globoka, kemična privlačnost, niso bili konvencionalno lepi. Privlačnost je bila skoraj nedoločljiva, odvisna od vsega, od njihovega videza in sloga do njihovega uma in poklica, vonja njihove kože in zvena njihovega glasu. Globoka privlačnost je seveda veččutna izkušnja. A najsi sem si še tako plitka, kot sem se večkrat okarala, da sem, bom priznala, da so bili trenutki, ko je videz nekoga preglasil vsako potrebo po globlji združljivosti. In mislim, da nisem edina.
Čakala sem, da se razvije fizična kemija, ki se lahko, če osebo poznamo dlje. Včasih lahko kemija izvira iz tega, da se na nekoga zanesete, mu zaupate, doživite intimnost posebnega trenutka ali skupnega smeha. Ne gre vedno le za njegove prodorne modre oči, goste lase, popolne jamice ali trde trebušne mišice. Zato sem vztrajala, se trudila, da bi ga bolje spoznala, in čakala. Pomerjala sem ga kot svojo prvo poslovno obleko v želji, da bi bila odgovorna, da bi zatrla svoj osebni slog in se odločila z glavo. Kot bi se poskušala obleči za službo, ki si jo želim, sem vztrajala z nekom, za katerega sem mislila, da mi bo omogočil razmerje, ki si ga želim. V vsem sva se strinjala, smejala istim šalam, od njega nikoli nisem odšla lačna, toda vsakič sem sedela nasproti njega brez večje želje kot po koščku čokolade po kosilu. Vse je bilo zelo varno in mirno, vse, kar sem si želela, še prijateljici sem se pohvalila, kako 'fejst fant' je, kako uživam v miru, sigurnosti, predvidljivosti, odkritosti, in dodala, da ni nobenih dvomov ali anksioznosti, igric in pričakovanj. »Tako mirno in medlo, da skoraj ne bi opazila, če bi se jutri končalo, in mi niti ne bi bilo mar,« je kar zletelo iz mojih ust. Prijateljica je odgovorila nekaj v smislu: »Redno nam prodajajo mit, da je poznejša faza 'udobja' nasprotje romantike, a je zagotovo to, da se počutimo varno, nekaj, po čemer številni hrepenimo na celični ravni.« Toda osredotočila sem se lahko le na svojo nepričakovano, a očitno iskreno izjavo, in takrat sem vedela, da zadnja dva meseca poskušam kocko stlačiti v okroglo luknjo. V svoj zagovor pa naj povem: bil je res fejst fant in ti so redka vrsta. Vedela pa sem tudi, da ne morem še naprej mrščiti obraza in stiskati oči, kot to počnejo umetniki, da se lažje osredotočijo na bistvo predmeta in jih ne motijo njegovi ostri obrisi.
Žal popolnost na papirju ne pomeni vedno privlačnosti v resničnem življenju. Tudi če se vajine kljukice ujemajo v vseh okencih, ne morete izsiliti kemije. Včasih ljudje, ki so za vas dobri na papirju, v živo ne delujejo enako. Lahko imajo radi isto zvrst glasbe kot vi, se želijo ustaliti v istem mestu in celo pico jedo na enak način (kar je zelo pomembno). Kljub temu pa lahko začetna kemija manjka, če ni te iskrice. Toda ali se lahko naučite ljubiti nekoga, ki vas ne privlači takoj? Ali je čas, da spakirate svojo tablo z vizijami in greste domov?
Celoten članek preberite v aktualni številki revije ELLE.
Fotografije: Profimedia