Hongkong ekspresno

Kje za vraga sem?!

Zelo površno: Hongkong obsega tako imenovana Nova ozemlja, ki se nadaljujejo v polotok Kowloon, nasproti njega se sveti otok Hongkong, zgodba o uspehu. Vseokrog je malo morje otokov, na največjem, Lantau, je danes letališče, tako da je pristanek mnogo manj dramatičen kot včasih, ko je letalo iskalo pristajalno stezo med stolpnicami gosto poseljenega Kowloona. Britanska kolonija je bil od leta 1841 do 1997, kar med drugim pomeni tudi, da imata veleblagovnici Marks & Spencer in Harvey Nichols častno mesto. Tempelj tu ali tam te ne sme zmesti, to je zmenek s težkokategornim poslovnežem.

Cmok, cmok, cmočki

Prej ali slej jih začneš pogrešati. Cmočke v majhni košarici, ki jih mehke, voljne in srčkane ljubkovalno mrcvariš med srkanjem čaja. Na robu parka Hongkong v čajni hiši LockCha postrežejo z več kot sto vrstami čajev in vegetarijanskim dim sum menijem, na katerem se stiska kar nekaj popolnih cmočkov. LockCha,  Admiralty, Hong Kong Park

Zapelji me

Dobrih 90 odstotkov prometa v mestu predstavlja javni prevoz, ki je prav tak, kot mora biti: hiter, čist in poceni. Nekaj newyorškega je na tem, koliko ljudi dviguje roko za taksi in koliko jih šviga po mestu, le da so tukaj taksiji rdeči. Najbolj romantična pa je vožnja z dvonadstropnimi tramvaji od severovzhoda do severozahoda otoka Hongkong, ko sediš na klopci in ti skozi vselej odprta okna veter dela novo frizuro.

Vrtoglavica

Stati na trdnih tleh si tu ne moreš privoščiti, ni prostora. Na 1.104 km2 živi sedem milijonov ljudi. Tukaj so oblaki ljudem bliže, kamorkoli se ozreš, nebotičniki povsod mečejo senco. Od leta 2010 je najvišja stolpnica Mednarodni trgovski center, visok 484 metrov in razdeljen na 108 nadstropij. Prerasel je Mednarodni finančni center številka 2 (ima še manjšega dvoj–čka), ki je videti kot šape medveda, ki bodo sklatile hruško oziroma sonce. Če višine ne prenašaš najbolje, je že vožnja z dvigalom do pičlega 42. nadstropja precej stresna, ni ti jasno, kako lahko ljudje v službo hodijo tja, kamor naj bi bilo dovoljeno le pticam.

Ognjemet luči

Na večer brez oblačka je obvezna vožnja s trajektom Star Ferry, ki povezuje otok Hongkong s Kowloonom. Z obale obeh lahko vidiš ves neon, ki ga mesto premore. Vsak večer ob 20.00 se več kot 40 nebotičnikov razpoči v svetlobni šov. Da, zelo kičasto, predvsem če to počneš na promenadi, kjer odtise dlani puščajo zvezdniki. O, glej, Jackie Chain ima manjšo dlan od mene!

Razpoložena za oblekico

Katera ni globoko vdihnila, ko se je Meggie Cheung v filmu Razpoložena za ljubezen z zibajočo menažko odpravila po zakotnih stopnicah? Vse brezhibne obleke, ki so se na njej spremenile v drugo kožo, so zakrivili pri hiši Linva Tailor, kjer že od šestdesetih let prejšnjega stoletja iz najboljše svile ustvarjajo po meri narejene tradicionalne kitajske obleke cheongsam. Zanje ponavadi potrebujejo od dva do tri tedne. Tudi sicer Hongkong ponuja šiviljske spretnosti na vsakem vogalu, govori se celo, da ženske naročajo oblačila s spletnih trgovin, jih nesejo k šivilji, da naredi repliko iz še boljšega materiala, originalno oblačilo pa lepo pošljejo nazaj. Da, tudi kopijo kakšnega kosa iz azijsko navdahnjene kolekcije Louisa Vuittona bi si lahko omislila, če se tega ne bi spomnila šele ta hip. Linva Tailors, Central Hong Kong, 38 Cochrane Street

Kdo je napravil Vidku po meri narejeno obleko?

Prvo, kar opaziš, so brki, debeli, črni, malo privihani, stoodstotno džentelmenski. Moustache je butik za stare dobre moške, ki vedo, kaj je žepna ura, kam se zatlači svileni robček in kaj je štos manšetnih gumbov, vse to brez zategnjenosti in z zabavnimi detajli. Majhno kolekcijo dopolnjujejo s po meri narejenimi oblačili, ki združujejo lokalne krojaške veščine s klasičnimi angleškimi in italijanskimi kroji, začinjenimi s hongkonškim videzom iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Za celotno obleko potrebujejo dva tedna, zanjo pa rade volje skrbijo in na njej delajo popravke vse do konca njenih dni. Pravi gospod mora zaviti le še v ozko ulico ob Pedder Building in si na njej ob listanju časopisa privoščiti loščenje čevljev. Moustache, Soho, 31 Aberdeen Street

Spet Soho

Kot na Manhattnu ali v Londonu je tudi tukajšnji Soho sinonim za butično. V eni izmed mnogih izložb lahko zagledaš tudi lučko Lolita slovenske oblikovalke Nike Zupanc. Ima pa tudi eno precej priročno posebnost, ki jo v druge snobovske sohe ne bi položili, četudi te po celem dnevu 'butičkanja' še kako bolijo noge. Tekoče stopnice. Tekoče stopnice! Vzdolž celega Soha te navzgor do Mid-Levels prijazno peljejo znanke iz veleblagovnic, saj je hoja  precej podobna sprehajanju po San Franciscu – ves čas v hrib. Po treh dneh me je že pošteno grizlo v mečih, četrti dan sem videla žensko v petah pasti na vse štiri, kot je padla Jessica Stam na modni reviji Chloé jesen-zima 2006. Vse dni pa sem srečevala tekače, ki sem jih preimenovala v fante s Harvarda, saj so bili vsi podobni veslaškima dvojčkoma iz filma Socialno omrežje. 

Luknja, moja luknja

Kjer koli se že znajdeš, je še bolj kot lokal za jutranjo kavo pomemben pajzelj, v katerem se boš na koncu še enega napornega dneva preganjanja nebotičnikov lahko sesedel in spil svoje pivo. Pomaga, če se zgodi eklektična mešanica vsakršnih stolov – od pisarniških do vrtnih in to za isto mizo – ter ljudi, ki govorijo vsak svoj jezik, tu francosko, tam švedsko in čisto na koncu vrta še lokalni strički, ki odrezavo in brez besed igrajo mahjong. Zunaj si lahko prižgeš cigareto, kajenje je sicer prepovedano skoraj na vseh javnih površinah, tudi v parkih (prav tako pljuvanje). Club 71 je skrit v stranski ulici in, hvala bogu, še ni slišal za koktajl. Club 71, Soho, 67 Hollywood Road

Modni trač

Vsi vodiči vam bodo pravili dve laži: da je Hongkong superdrag in da je šoping sanjski. Hongkong je glede hrane-pijače-transporta v primerjavi z Londonom ali Parizom poceni, seveda ponuja visoki luksuz, a v tega se ne zapleteš kar tako. Tudi šoping je zgolj podoben tistemu v omenjenih mestih, nič več kot to. Za najbolj razvpiti megabutik velja Lane Crawford, za katerega je oglaševalske kampanje fotografiral že Jak & Jil, ki na svoj blog vedno uvrsti tudi šik šefinjo Sarah Ruston. Maj–hnih butikov na vogalu z izbranimi kosi glavnih osumljencev skorajda ni, tu vladajo nakupovalna središča, na kar se moraš nekoliko privaditi. Še to: malo hecno se jim bo zdelo, če svoje evropske nožice ne boste mogli stlačiti v gladiatorke Chloé številka 40. Na lov na vintidž tudi kar pozabite. Lane Crawford, Admiralty, Pacific Place, v nakupovalnem središču IFC, Central, na Canton Road v Tsim Sha Tsui ali na Times Square, Causeway Bay

Halo, gospodične

Nekaj moram priznati, v moji glavi je bil Hongkong prestolnica Miu Miu. Vse gospodične bi se z gladkimi pričeskami in drobnimi telesi sprehajale naokrog kot retrospektiva Miuccinih krpic. Čeprav ni tako, pa marsikaj – tudi njena pomladna kolekcija z bizarnimi usnjenimi jaknami, ki so videti, kot da bi si okrog vratu zavile stiliziranega petelina – tukaj dobi svoj smisel. Življenjski slog, ki ga evropske modne prestolnice sicer gojijo, masovno živijo šele v tem mestu. Ter tudi na 23 stopinjah nosijo krzno, februarja je pač zima.
Nedelja je dan drugih gospodičen, Filipink, ki čez teden delajo kot služkinje, na ta dan pa se dobivajo na prehodih med nakupovalnimi središči, si iz podrtih škatel naredijo separeje in v kartonastih dnevnih sobicah skupaj jedo, si urejajo nohte in veselo čebljajo.

Vse živo

Ulične tržnice so, kot se spodobi, živahne in glasne, tako zelo, da še ribe in rakci skačejo v zrak. Osnovna zelenjava je zelje bok choy, najdejo pa se tudi lične kocke svilnatega tofuja. Vse kar je sveže, je na naslednjem vogalu že posušeno: morske zvezde, ježki, lignji, želodci … V Mong Koku je tržnica posvečena zlatim ribicam, kjer s sten visi nepregledna množica z vodo napolnjenih plastičnih vrečk, iz katerih kuka vaša nova akvarijska žival. Nekoliko naprej od cvetnega trga, založenega z orhidejami, pa strički 'sprehajajo' svoje ptiče v vrtu Yuen Po. Ptički so tako fini, da v ročno narejenih kletkah pijejo vodo iz porcelanastih posodic.

 

Urša Jerkič, fotografije Urša Jerkič in promocijsko gradivo