Goran Breščanski, pevec

Se dobro počutiš kot član žirije v BB slavnih?

Ja. Morda je meni v žiriji lažje kot Angelci in Ivu, ker sem bil enkrat že notri. V vsaki 'frki', ki jo naredijo stanovalci, se spomnim na Kmetijo, točno vem, kako jim je, in ni jim tako težko, kot je včasih videti od zunaj. Le naš pogled nanje je tako mikroskopski, da vsaka njihova mala laž izpade škandalozno, zato ni čudno, da hitro obveljaš za nekaj, kar nisi. Niso tako zelo slabi.

Si sam zadovoljen s sabo?

Trenutno sem zelo zadovoljen, všeč mi je vse, kar počnem, uživam v življenju.

Je Indija pustila velik vtis?

V Indiji mi je bilo najbolj všeč, da so ljudje različni in kljub temu bivajo skupaj. Ves zahodni svet, predvsem Slovenija zaradi svoje majhnosti, vsi moramo ustrezati kalupom, sicer se zgodi lov na čarovnice, in to mi ni všeč. Vsak je drugačen in to bi morali drug drugemu pustiti. Če si nekdo vrta po nosu, naj si vrta, če mu je to všeč, kdo pa sem jaz, da mu bom prepovedoval vrtanje? Ker se preveč vtikamo drug v drugega, je vse narobe.

Ne morem si pomagati, a to me je spomnilo na tvojega prijatelja Arturja, ki pije kot žolna, in to moti celo Slovenijo, le njega ne.

Ah, Artur, Artur (smeh) . . Zadnje čase se bolj malo oglaša, po mojem je čisto zaljubljen. On je velika dobričina in dober primer, ja. Zakaj ljudi moti, da pije, če njega ne? Saj se ne vozi ves pijan z avtom naokoli. Omejevanje je edini greh, ki obstaja. Ne omejuj in delaj to, kar imaš rad.

Si veren?

Ne v klasičnem smislu, od nekdaj pa vem in čutim, da imajo naša življenja višji smisel. Da se ne rodimo samo zato, da umremo, temveč je še nekaj prej, potem, vmes . . Tudi poročil se nisem cerkveno, sem pa trikrat krščen.

Hah, in nisi veren?

Tako se je zgodilo! Enkrat sem bil krščen kot dojenček, drugič sem se dal sam krstiti pri osemnajstih v Binkoštni cerkvi, ko pa sem vse preštudiral, sem naredil še gnostični krst. Če skrajšam, potreboval sem las­tno izkušnjo vere, bil sem pač radoveden.

Zveniš tudi tako brezmadežno . .

Hohoho, da je prav čudno, da nimam sivih las, ne? Pa prav jaz, ki sem že grešil na vse mož­ne načine, ne! No, vendar v mojih očeh to niso grehi, kot sem že povedal. Greh je, da omejuješ drugega, še večji pa, da omejuješ sebe.

Bolj pravega človeka torej ne morem vprašati: kdo je največja slovenska rokerica?

Uh, hm . . Anika Horvat in Neisha. Pri nas sta to edini rokenrol bejbi, ki ju poznam, poznam pa vse (krohot).

Se dobro razumeš s slovensko glasbeno sceno?

Se, zelo. Skupina Sausages konec novembra praznuje 18 let, imeli smo špil v Orto baru z ogromno gosti, ki so se z veseljem odzvali, na kar sem prav ponosen, lepo se počutim.

Bi rekel, da moški nikoli ne odrastejo, da odrastejo zgolj njihove igrače?

No, zdaj bom pa zafilozofiral! Moški odraste, ko sprejme svojo žensko plat, in ženska ravno obratno. Ko človek v sebi najde polovico, s katero postane cel, odraste. Odrasel nisi, ko si priden, strukturiran, takrat si samo ukročen.

Si odrasel ali še v delu?

Sem kar odrasel, samo včasih si privoščim malo otročarije. Ne iščem več polovičk, samo še celinke. Dve polovici skupaj sta krog, to me ne zanima. Dve celinki skupaj sta pa neskončnost.

Koliko so ti do teh spoznanj pomagali otroci?

Ogromno! Že samo s tem, da sem skozi njih videl, kakšen sem bil sam, predvsem pa ti otroci pomagajo tako, da so neverjetno neposredni in iskreni, vse ti takoj povedo v obraz. Če si to pripravljen sprejeti, lahko narediš zase veliko dobrega.

Kaj ti rečejo?

Ah, zdaj nič več, zdaj sem zanje že v redu (smeh). Bolj smo na: »Oči, kaj bomo jedli, kam gremo, kaj bomo počeli? « Veliko se pogovarjamo, sem ter tja me tudi vprašata, kaj si mislim o čem.

Se zanju še oblečeš v dedka Mraza?

Kje pa, ne verjameta več, ker sem jima povedal, da ga ni.

To je pa kar malo nesramno, no.

Kaj pa naj bi naredil, če sta hoteli vedeti, kdo je dedek Mraz? Sem ju vprašal, ali bi rajši po resnici ali ne, pa sta izbrali resnico. Tako in tako pa sta se takoj začeli smejati in mi rekli: »Oči, saj veva, da ga ni! «