Erotika: spodaj z

13. 2. 2008
Erotika: spodaj z (foto: Fotografija Matthew Shave)
Fotografija Matthew Shave

Naše mame so nas učile, da moraš imeti en lep komplet perila za takrat, ko greš k zdravniku. Nihče ni (naglas) govoril o drugih priložnostih. To je bilo vse, kar smo morale vedeti in upoštevati, ker je življenje nevarno in nikoli ne veš, kdaj se boš znašel na urgenci. Kot nikoli ne veš, kdaj se bo treba sezuti in zato v javnosti ne nosiš nogavic z luknjami. Toda, veste kaj, jaz hočem nase pripeti kompletek, ki nikakor ni primeren za zdravnika – z licenco. Lahko teden dni porednega oblačenja tam spodaj spremeni, kako se vedem in počutim tam zunaj?

Od hipijevskih staršev se naučiš marsičesa in marsikaj ti je dovoljeno, toda perilo ni ravno nekaj, kar bi bilo povezano s tvojo seksualnostjo, prej njega pomanjkanje. Biti brez modrca je seveda izzivalno, toda morda malo fantovsko, v smislu pozabila sem ga na nočni polici. Da se resnično potrudiš v tej smeri, si moraš natakniti recimo le podporni modrček, ki so ga skoraj same kosti, brez košarice. No, temu jaz pravim predpriprave. Kakorkoli že, spomnim se, da sem nekoč od tete, ki je poznala gospo, ki je v veleblagovnici delala na oddelku za perilo, dobila podvezico. Nisem imela več kot deset let in prvi modrček je bil še puberteto stran. Verjetno sem si je zelo želela, ampak se tega niti približno ne spomnim niti ne vem, kaj se je z njo na koncu zgodilo, verjetno sem jo uničila, ko sem jo uporabljala kot fračo. Imela sem tudi fazo, ko sem nosila babičine svilene halje, ampak to je bilo tudi vse. Od takrat: lepo pozdravljen, bombaž! Tudi služba TV-voditeljice ni na tem področju prav nič glamurozna, kar nosiš ves čas, so basic modrci in spodnje hlačke v kožni ali črni barvi. Vse brez šivov in robov, kaj šele čipke. Na rob košaric in na naramnice se redno prišije obleka, da izpod nje ne pokuka kaj, kar ne bi smelo, in vse ostane na svojem mestu. Moj dragi ne prenese cenenega perila, ki bi rado dajalo vtis, da je dragoceno, a škripa pod prsti. In še to, nikakor mi ne uspe obdržati, včasih niti kupiti kompleta. Prijateljica, ki ne more ven, če se hlačke in modrček ne ujemajo, pravi, da moraš na en zgornji kupiti tri spodnje dele, in je. Jaz pa ne morem imeti treh enakih, ker mi postane dolgčas. Iz istega razloga verjetno tudi ne nosim kostimov.

Zbogom, nedolžnost

Ne razumite me narobe, prav nič nimam proti čudovitim modrčkom, ob katerih že sama rahlo zardim. Več težav mi delajo hlačke, čeprav laže najdem številko, ki bi mi ustrezala. Nekako nikoli nimam časa, da bi si jih kupila. Ne, to ni pravi razlog, mogoče se mi zdijo predrage in si raje kupim modrček. Ne, tudi to ni res, najverjetneje se mi le smilijo tam pod kavbojkami pa še tako delikatne so, popolnoma neprimerne za moj življenjski stil. Da jih dnevni vložki tako rekoč razmesarijo, ste zagotovo že ugotovile. Če bi si nataknili očala iz najstniškega filma, ki ti omogočajo, da vidiš pod obleko, bi najverjetneje zagledali kar hecen parček: rožnati zgornji del La Perla Black Label in spodnji del s potiskom Hello Kitty. Za svojo raziskavo sem torej potrebovala nekoga, da bi me založil s spodnjicami, ki si zaslužijo bolj seksi ime. Neverjetno, a pri Lisci se niso smejali mojim neznanstvenim načrtom. Čisto brez sramu so me vpeljali v svet tam spodaj. Po meritvah in specialnih željah sem začela pomerjati hlačke, ošvrknila sem tudi takšne, ki imajo le pogojno funkcionalno vrednost, kot sem jo poznala do sedaj, s prav posebno špranjico – za njih pogum in priložnost še zbiram. Nova kolekcija Lisce, Selection, je bila pravšnja za seksi dni, ki so pred mano. Vijoličastih hlačk, s plisiranim robom in kristali Swarovski, ne bi nikoli kupila, če jih ne bi videla in občutila na lastni zadnjici (in če ne bi preverila, ali kljub plapolajočim robovom res pridejo pod skinny džins). Hm, naj se avantura začne.

Naslednji večer sem bila povabljena na odprtje razstave. Odlična priložnost, da preizkusim nove hlačke – in novo sebe. Že zjutraj pograbim britvico in si pred službo umaknem s poti vse, kar bi kakorkoli motilo njihovo premierno nošenje. Naročiti se moram tudi pri kozmetičarki in frizerju, nujno. Obljubim si, da si bom nohte na nogi nalakirala takoj, ko pridem domov. Namesto na kosilo skočim v drogerijo po Chanelov lak Rouge Noir, v nakupovalno košarico vržem še piling za telo. Potem se šele zavem, da sem smešna, pripravljam se, kot da bi imela zvečer res vroč vroč zmenek. In očitno ga imam. Naj samo še dodam, da sem tokrat prvič dalj časa izbirala, kaj bom oblekla spodaj kot zgoraj. Moje favoritke, črne brazilke iz linije Emotion, so bile tiste, s katerimi sem si vzela še zadnjo trohico nedolžnosti. Seveda tega ni nihče vedel in si niti ni mogel misliti, kaj se skriva pod razvlečenimi kavbojkami ženske, ki na drugem koncu sobe pije malo pivo. Sem morda zadnjico potisnila malo bolj ven, se igrala s pramenom las med nasmihanjem in si v toaleti namesto šminke popravila rob spodnjic? Ničesar ne priznam. Moja spremljevalka ni vedela za eksperiment, je pa pripomnila, da sem tisti večer res dobre volje. Ostala sem uro dlje, kot sem predvidevala.

Adijo, Bridget Jones

Že ob najbolj zgodnjih jutranjih urah sem pritegnila partnerjevo pozornost, ko sem vlekla na plan dnevni izbor. »Te pa so velikanske, « je bil prvi komentar. V širokem krogu sem se namreč izognila tangicam in string hlačkam, ki delujejo kot kupček zobne nitke, in se zapičila v francoski model Cathy z višjim pasom, iz katerega pokukajo le krajčki hribčkov. Dragi je bil impresioniran. Vsekakor nisem hotela biti kot najstnica, ki ji, ups, kot po nesreči, pokuka rob hlačk iz nesramno nizkih kavbojk, vendarle pa sem hotela biti lolitasta, na sofisticiran način. Hlačke so se menjale, a moji apetiti so postajali večji. Začela sem sanjariti ob pin-up spletni strani Agent Provocateur, si kupila samostoječe nogavice, prevrtela kakršnokoli podobnost z eksotičnimi plesalkami in se ustavila pri bolj kabaretskem videzu. Jutrom se vedno mudi, izbiranje perila mi je do zdaj vzelo tri sekunde, in to z zaprtimi očmi. Zato ne morem verjeti, da z veseljem porabim pet minut, da si zavežem trakove na hlačkah. Adijo, Bridget Jones! Hočem iti do konca, čeprav sploh ne vem, kje to je. Morda na začetku, pri podvezicah. Naslednji dan me je presenetil, bil je tisti dan v mesecu in iz omare sem povlekla dobre stare bombažne hlačke, ki me nikoli ne pustijo na cedilu. Počutila sem se kot kup nesreče. Krasni dnevi so bili za mano, čeprav se nisem spremenila v seks bombo, sem imela nekaj, kar je bilo čisto moje. Samo sebe na sto in en način. Eksperiment uspel.

Urša Jerkič

Fotografija Matthew Shave

ELLE Februar 2008

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc