Organizacija Beat the Micro Bead, ki se ukvarja s proučevanjem mikroplastike v kozmetiki in njenega vpliva na okolje in zdravje, pravi, da drži. Pa bi vas moralo skrbeti? Mikroplastika je bolj škodljiva, kot bi si mislili. NIKA VEGER @ beautyfullblog.si
Ko sem se z ličenjem še ukvarjala profesionalno, so bili moja specialiteta make upi z bleščicami. Takrat si niti v sanjah nisem mislila, da bi nekaj tako lepega, kot so bleščice, lahko ogrožalo ljudi in planet. In to tako zelo, da so jih konec preteklega leta v Evropski uniji v okviru zakonodaje o kemikalijah z Uredbo komisije 2023/2055 prepovedali.
V oceanu več mikroplastičnih delčkov kot zvezd v galaksiji
Po podatkih Združenih narodov znanstveniki ocenjujejo, da je v oceanih 51 trilijonov delcev mikroplastike. To je petstokrat več od števila zvezd v naši galaksiji. Večja onesnaževalka z mikroplastiko je tudi lepotna industrija. Ne le zato, ker je v kozmetiki mikroplastika pogosto dodana, temveč tudi zato, ker kozmetiko dnevno izpiramo – in tako se mikroplastika izpira v vodo, od tam pa v prst, prehransko verigo, skratka v celotni ekosistem.
Vpliv na zdravje: znanega malo, a že to je zaskrbljujoče
Novice, da so znanstveniki mikroplastiko odkrili tako v oceanih kot v prsti, pitni vodi in zraku, živalih in nedavno tudi v krvi in placenti človeka, se žal berejo kot zanimivost, ne kot šokantna grožnja. Verjetno zato, ker so raziskave o tem, kako mikroplastika vpliva na zdravje ljudi, še vedno precej skope. A vseeno znanih dejstev ne smemo zanemariti, saj lahko mikroplastika povzroči veliko težave.
Vnetje. Imunski sistem se na mikroplastiko sicer odzove, vendar je ne zna razgraditi. Če se vztrajno bori proti mikroplastičnim tujkom, pa lahko to povzroči vnetje. Kronično vnetje je povezano s številnimi zdravstvenimi stanji, kot so avtoimunske bolezni in rak.
Spremembe DNK in motnje delovanja. Izdelki, ki vsebujejo plastiko, vsebujejo tudi različne kemične dodatke, kot so težke kovine ali pesticidi, in ti skupaj z mikroplastiko lahko prodrejo v naše telo. Številne od teh kemikalij so bile povezane z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so s hormoni povezane vrste raka, neplodnost in nevrorazvojne motnje, kot sta ADHD in avtizem.
Okužbe. Mikroplastika ima glede na prostornino sorazmerno veliko površino, zaradi česar se nanjo vežejo različni toksini in onesnažila, ki so prisotni v okolju. Če mikroplastika, ki vsebuje te patogene organizme, prek prehranske verige vstopi v naše telo, lahko povzroči okužbo.
Zakaj je potemtakem mikroplastika povsod, tudi v kozmetičnih izdelkih, ki jih na kožo nanašamo vsak dan?
Mikroplastiko najpogosteje dojemamo kot posledico onesnaževanja – v okolje odlagamo plastično embalažo, ki nato zaradi zunanjih vplivov razpade na vedno manjše delce, mikroplastiko. A to je sekundarna mikroplastika, ki nastane kot posledica razpada večjih kosov plastike. Ni pa to mikroplastika, ki je prisotna v lepotnih izdelkih in je v kozmetiko dodana namerno. To je primarna mikroplastika, ki je načrtno proizvedena, tekoča ali trda v velikosti do pet milimetrov in dodana najrazličnejšim izdelkom za izboljšanje njihovih lastnosti ali kot poceni volumen. Z njeno pomočjo je kozmetika učinkovitejša pri drgnjenju, obstojnejša, prijetnejša na otip, bolj privlačna na videz … v izdelkih pa je pogosto tudi zgolj zaradi volumna. Čeprav ob izrazu mikroplastika v kozmetiki ljudje pomislijo na pilinge in zobne paste za beljenje zob, pa imajo največji delež mikroplastike izdelki za nego kože (57 odstotkov), najmanjši delež pa izdelki za ustno higieno (3 odstotke). Mnogo od teh izdelkov uporabljamo vsakodnevno in tako, da jih izplakujemo v odtok (čistilci, izdelki za osebno higieno, kozmetika …), s tem pa prispevamo k vnosu mikroplastike v svoje okolje. Obe vrsti mikroplastike imata primerljive negativne vplive na okolje in zdravje. Zato se je EU z Uredbo 2023/2055 zavezala zmanjšanju namerno dodane mikroplastike, ki je tudi v kozmetičnih izdelkih. To naj bi preprečilo izpust približno pol milijona ton mikroplastike v okolje. A organizacija Beat the Micro Bead meni, da to še zdaleč ne bo rešilo težave niti posledic, ki jih ima mikroplastika na okolje in zdravje ljudi, saj bo onesnaževanje z mikroplastiko še naprej del naših življenj.
Problem mikroplastike se začne že pri poimenovanju
EU je z izrazom primarna mikroplastika opredelila le sintetične polimere v obliki majhnih (manj kot pet milimetrov) trdih plastičnih delcev, ki so namerno dodani izdelkom. Definicija mikroplastike v Uredbi 2023/2055 ne zajema večine mikroplastike, ki se trenutno uporablja v kozmetiki, čistilcih, barvah in drugih izdelkih, ampak le štiri odstotke sestavin iz te kategorije. Posledično je poleg pozdravov sprožila tudi številne kritike. Trdni delci mikroplastike so le ena od oblik mikroplastike, v veliki večini pa je mikroplastika v kozmetiki v drugih oblikah, kot so vodotopni, tekoči in poltrdi polimeri, nanomikroplastika in bioplastika. Zakaj so znanstveniki zaskrbljeni zaradi teh izjem? Podatki namreč kažejo, da vsako leto v sistem odpadnih voda zaradi uporabe kozmetičnih izdelkov odplaknemo 922 ton trdnih sintetičnih polimerov, ki so tema uredbe, a še veliko več, kar 23.700 ton topnih, poltrdnih in tekočih polimerov. Vpliv zadnjih na zdravje ljudi in okolje je še slabše raziskan.
Tako preverite, ali je mikroplastika tudi v vaši kozmetiki
Ni se nam treba posloviti od vsega učinkovitega, na otip prijetnega, sijočega … kajti v lepotni industriji že obstajajo čudovite znamke, ki ne vsebujejo mikroplastike. Obstajajo celo okolju prijaznejše bleščice iz naravnih materialov, kot so koruzni škrob, biserna sljuda, olupki čebule.
Čeprav se zdi izbira kozmetike brez mikroplastike neznaten korak k varovanju okolja, pa ne moremo mimo dejstva, da je zavedanje o škodljivih vplivih mikroplastike pomembno in da moramo narediti vse, kar je v naši moči, za ohranjanje čistega in zdravega okolja za prihodnje generacije.
Fotografije: Mimi Antolovič