Denar - nova nezvestoba

Ali ste tudi vi ena izmed tistih, ki se par­tnerju opravičujejo, da se je nakup novih sandal izplačal, ker so bile te znižane, če­prav veste, da jih nimate s čim kombinirati, da niso v vašem stilu, da jih ne potrebuje­te in da je bil vsak cent, ki ste ga potrošili zanje, vržen proč? In ali o njem, o svojem partnerju, razmišljate, da vas ne ljubi dovolj, če vam ne da svoje kreditne kartice? Le zakaj tako čutite? Vaš odnos do denarja ima očitno zelo zapletene korenine ...

Vsi si želimo ljubezni in vsi potrebuje­mo denar. Čeprav v teoriji prisegamo na višje vrednote, v praksi ni vedno povsem tako – večini je zelo pomembno, da se to dvoje v njihovem življenju prepleta. A lju­di, ki imajo denar odkrito radi in zakon­sko zvezo sklenejo iz materialnih vzgibov, se še vedno obtožuje: samo najslabši bi partnerja izbrali glede na debelino denar­nice, še slabši pa bi ga zapustili, če jim ta ne more zagotoviti življenjskega standar­da, na katerega so se navadili. Ljubezen, tista prava in pristna, naj bi bila nekaj povsem drugega, ne bi smela biti odvisna od siromaštva in bogastva, temveč bi mo­rala obstajati v dobrem in zlu. Šlo naj bi za srečanje dveh duš, in ne dveh finančnih načrtov oziroma za vračilo davka.

Glede na nedavne raziskave naj bi si 64 odstotkov žensk (dve od treh) želelo moža, ki zasluži več od njih; prav nobena pa naj si ne bi želela partnerja, ki zasluži manj. Rezultati neke druge raziskave pa so pokazali, da bi se danes večina žensk raje poročila kot zgradila lastno finančno neodvisnost. Rezultati obeh raziskav se potemtakem ujemajo: denar in ljubezen, status in zveza so med seboj povezani in se tesno prepletajo.

Raziskave drugače jasno prikazujejo tudi, da je odnos žensk do denarja čustven. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen začara­ni krog. Zaradi denarja so ženske namreč bolj zaskrbljene kot moški in občutijo več­jo krivdo, strah in ranljivost, kadar imajo z njim težave, obenem pa celo osem od desetih žensk prizna, da jim nenadzoro­vano zapravljanje ni tuje in da potrošijo več, kot si lahko privoščijo, kadar se želijo potolažiti in razveseliti. Pri moških je prav nasprotno, oni ne zapravljajo, da bi se po­čutili zapolnjene, denarja ne uporabljajo kot čustveno anestezijo ... Ženske se na denar torej odzivajo bolj čustveno, hkrati pa so sramežljive, ko je treba o njem govoriti. Razen različnih tarnanj o tem, da ga ni nikoli dovolj, niso sposobne podrobneje spregovoriti o svojih financah.

No, nekaj nam jih je vendarle povedalo svoje izkušnje z denarjem, ki jasno kažejo, da je odnos žensk do denarja na splošno vse prej kot preprost ...

Kustosinja Milena, 32, pove: »Ne le da me je bivši frajer prevaral z žensko – prevaral me je tudi za deset čukov evrov, ki mi jih je ostal dolžen. Stanovanje je napisano na oba, kredit pa je ostal moj. Svoje polovice noče prepisati name, da bi ga lahko prodala in se vsaj deloma izvlekla iz brezna. Dolžan pa ni le meni, temveč je tudi drugače do kolen v dolgovih. Bojim se, da bo dobil izvršbo na stanovanje. In kako naj to rešim? Ko sva stanovanje kupovala, sva bila njegova polovična la­stnika; iz trenutnega položaja pa ni jasno, kolikšen delež njemu sploh še pripada, saj jaz že dalj časa sama odplačujem kredit ... O svoji finančni situaciji mi noče ničesar povedati, ne znava se o tem pogovoriti kot dva normalna človeka, zato se bojim, da bom ostala brez strehe nad glavo.«

Karla, prav tako 32, pa je bila sprva zaposlena v zasebnem podjetju, nato pa se je zara­di boljše perspektive zaposlila pri neki politični stranki, vendar za manj denarja, zato je zdaj finančno precej odvisna od moža. »Kaj bom, če gre v najinem zakonu vse po zlu? Sploh ne vem, ali bi znala preživeti samo s svojim zaslužkom. Le kako bi kupovala dizajnerske kose, ki mi trenutno toliko pomenijo?«

V naš pogovor se vključi Sanja, 36, ki dela kot svobodna novinarka. »Moj fant zasluži dvakrat več od mene in zaradi tega se počutim krivo, čeprav me nihče ne kritizira. Kot da bi dobivala nekaj, česar si ne zaslužim, kar mi ne pripada. Ko si kupim kaj pregre­šno dragega, to zato nekaj časa skrijem v najgloblji predal ...«

Iskreno povedano, s Karlo in Sanjo nismo mogli sočustvovati, zato smo ju v prepričanju, da v življenju vsekakor bolje shajata kot Milena, ki ne­zasluženo izgublja svoj denar, skoraj malo nekorektno utišali. Res pa je, da niso vsi partnerji, ki zaslužijo več, tako lepo naklo­njeni takšni situaciji kot Sanjin fant. Mojo kolegico s filozofske fakultete, ki dela kot profesorica na srednji šoli, je mož, bogat odvetnik, na primer pred skupnimi prija­telji že večkrat obdolžil, da je njena plača žepnina. Očitno ni niti malo cenil njenega doprinosa k družinskemu budžetu.

V vseh teh zgodbah, ki so bile sicer po­vedane, je prisotna nelagodnost, ker gre za vprašanje denarja. Ženske, stereotipno drugače prave klepetulje, se, ko se govori o denarju, pogosto izkažejo za povsem dru­gačne – varujejo svoje finančne skrivnosti. Nekateri trdijo celo, da ženske na splošno zaslužijo manj od moških samo zato, ker same sploh ne zaprosijo za povišek, da le ne bi zaslužile več kot njihovi kolegi. In ta njihova vsesplošna zadržanost do denarnih zadev lahko znotraj zveze med partnerjema povzroči pravo odtujevanje, saj če gre za ta­kšno tabu temo, med njima zraste za cel zid skritih misli in dejanj.

Sprenevedanje, da ljubezen in denar ni­ sta povezana, je mogoče le, dokler v paru vsak plačuje svoje račune – na začetku zve­ze, torej. Takoj ko se pojavijo skupni stro­ški, ko gre na primer za skupna potovanja, poroko, nakup pohištva, stanovanja in na koncu za naložbo vseh naložb – otroka –, pa neodkritost glede finančnih zadev za­gotovo vodi v pogubo.

Le zakaj ob vprašanju denarja ne mo­remo biti odkriti niti z osebo, do katere bi morali biti že po definiciji bolj iskreni kot do kogarkoli drugega? Zakaj se delamo ne­umne, namesto da bi sebi in partnerju raz­jasnili trenutno situacijo in pričakovanja v prihodnosti? Se bojimo, da bi nas doživel kot nekoga, ki mu je samo do denarja?

Številne ženske so bile vzgojene tako, da se ne ukvarjajo s finančnim stanjem, temveč ga prepuščajo svojemu partnerju, z drugimi besedami, finančno preudarnost raje pripi­šejo močnejšemu spolu ter se tako odrečejo odgovornosti. Obenem pa v sebi zadržuje­jo možnost, da jih odnese v prvem nakupovalnem središču in začnejo brezglavo nakupovati. Tem ženskam je v otroštvu zagotovo manjkal vzor odgovornega ravnanja z denarjem – zelo malo jih je videlo lastne matere sprejemati pomembne finančne od­ločitve, verjetno prav nasprotno!

To pomeni tudi, da je vprašanje denar­ja tesno povezano z vprašanjem nadzora v zvezi in da veliko žensk še vedno prosto­voljno prepušča moč partnerju. Najbolj smešno je, da jim tako obnašanje daje ob­čutek varnosti, češ da partner skrbi zanje, čeprav je ta odločitev lahko predvsem sa­mouničujoča. Nikjer namreč ne piše, da je on v ravnanju z denarjem kaj boljši od nje, lahko se zgodi celo, da prav njegovo ravnanje vse ogrozi, posledice pa bosta seveda občutila in nosila oba.

Kako se torej glede denarja v zvezi pravil­no dogovoriti in ustrezno obnašati? Edini pravi odgovor je, da sprejmemo izziv, pre­vzamemo odgovornost in uberemo težjo pot. Tema denarja se ne bi smela odrivati na stranski tir, temveč bi morala biti ena od najpomembnejših reči, o katerih se par pogovarja. Skupno življenje in pripadajoče obveznosti zahtevajo tudi dogovor o finan­cah, kar pa obema znatno pomaga na poti do zrele zveze.

Čeprav bo marsikdo še vedno trdil, da v iskreni ljubezni denar ne igra pomembne vloge, je resnica prav nasprotna – iskrenost glede denarnih zadev je eden izmed glavnih pokazateljev, ali je zveza prava ali ne. Sku­pni bančni račun je močnejša in vsekakor bolj praktična manifestacija pripadnosti drug drugemu kot izjave o večni ljubezni, izrečene na poročnem piedestalu. Tako bi bilo dobro razmisliti o posledicah finančne nezvestobe – o skrivanju osebnih stroškov, kupljenih stvari, laganju o njihovi ceni ... Morda gre za prekrške, ki so celo bolj uni­čujoči za zvezo kot običajna nezvestoba. Mesto zločina partnerjevega skrivnega živ­ljenja je lahko tudi nakupovalni center, ne nujno hotelska soba.

Ljubezen in denar? Eno in drugo nam ponuja priložnost, da sebi in drugim priznamo, kdo v resnici smo. Odprtost nam pomaga na poti do sreče, saj se, ko smo od­prti, bolj zavedamo, česa si želimo in česa ne. In cilj ljubezenske zveze je, da oba par­tnerja živita srečno.

Prevedla in priredila: Nina Pretnar