"Biti ženska je izčrpavajoče" (iskrena izpoved)

12. 7. 2017

Biti ženska ni lahko. Še prav posebno, a ne izključno, če si moški.

Ženska

Tudi tako imenovanim ženskam ni prizaneseno vsak dan znova postajati Ženska. Zase lahko trdim, da mi ne uspeva najbolje. Saj se trudim, a vloga je, to morate priznati, nadvse zahtevna, moje telo in um pa ne kot iz škatlice. Izjava Simone de Beauvoir »ženska se ne rodiš, ženska postaneš« zveni sila osvobajajoče, čeprav si jo z lahkoto predstavljamo na oglasu za rdečilo visokega cenovnega razreda.

Vsi smo lahko ženska! Kar hkrati pomeni, da je to le konstrukt, izdelek na polički, imidž z naslovnice. Bog ni ustvaril ženske, a jo je – po Beauvoirjevi – zagotovo moški, to je po njegovi meri oblikovana družba, v kateri živimo, se ljubimo in se delimo na ona-on. S tem, kako moški gledajo na naše telo, v kakšne družbene vloge nas skozi zgodovino silijo in kakšne lastnosti nam pripisujejo.

Me smo nasprotje, tisti drugi, ki ima umazano menstruacijo, je bolj čustven, histeričen, intuitiven, frivolen in slabše ali sploh ne plačan za delo, ki ga opravlja, recimo. Ko je Bruce Jenner, nekdanji olimpijec, oče šestih otrok in del resničnostne dinastije Kardashian, prvič spregovoril kot predstavnica nasprotnega spola, Caitlyn, je v tem težkem srečnem trenutku med drugim dejal, da so njegovi možgani od nekdaj pač mnogo bolj ženski kot moški. Nekateri (nekatere?) so menili, da bi kaj takšnega lahko izjavil le nekdo, ki je večino življenja užival vse privilegije mačistične družbe, na kratko, moški.

Kaj on ve o tem, kako je biti ženska? Da komaj čaka, da bo lahko imel nohte nalakirane, vse dokler se mu ne bo začel krušiti lak, najbrž tudi ni zvenelo dovolj politično. Najprej o možganih: baje se med spoloma bistveno ne razlikujejo, vendar se skozi čas, z izkušnjami, kulturo tega, kar se od nas kot predstavnic, uf, nežnejšega spola pričakuje in kaj dovoli, mic po mic preoblikujejo, nekateri deli se povečajo, drugi zakrnijo. Ženska si, ker ti s tem drugi polnijo glavo; par dojk, vagina, odkrušen lak na nohtih gor ali dol.

Biti ženska je izčrpavajoče. Za teoretičarko Judith Butler niso le transseksualci tisti, ki oponašajo spol, ampak to ves čas nezavedno počnemo vsi, saj ta ni neizpodbitno del nas samih, golo dejstvo. Ideal, ki se ga nato trudimo doseči, je tako ali tako parodija, kar je bila še ena stvar, ki so jo očitali gospe Jenner v pozi ostarele seks bombe na naslovki Vanity Fair (z rokami, nalakiranimi ali ne, skritimi za hrbtom).

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je pisateljica Nora Ephron napisala nič kaj prizanesljiv, za avtorico romantičnih komedij mestoma ozkogleden in mestoma ozkosrčen komentar ob izidu spominov uglednega britanskega novinarja, v katerih se je nekega dne iz Maroka vrnil kot, ja, uganili ste, ženska. Ephronova vztraja, da je prišel nazaj kot dekle, še huje, 47-letno Cosmopolitanovo dekle, afna in klepetulja, bržkone strastna do stekleničk z lakom. Tema je Ephronovi kot marsikateri ženski, ki se na vse pretege trudi postajati ženska, zelo blizu.

Tudi sama je imela občutek, da se je rodila v napačnem telesu. Kot omenjeni novinar si je od nekdaj želela biti dekle. Hvala enako! Naj je še tako telovadila, je bila deška, nerodna, preklasta, za njo z delovnih odrov niso žvižgali, nihče ji ni nosil vrečk. »Bolj kot karkoli drugega,« razlaga Ephronova, »sem si želela biti nekaj, kar nikdar ne bom – ženstvena, in to ženstvena na najslabši mogoč način. Podredljiva. Nesamostojna. Tiha. Koketna.« Seveda je bila pri tem nadvse neuspešna; kot dekle je bila naravnost zanič. Medtem ni bila kot ženska pol tako slaba.

Novinar je bil kakopak odlično dekle, a to je tudi vse. Bil je točno takšna ženska, kot bi jo izsanjali moški, in to je tisto, kar mu oziroma ji gre zameriti. Podobno je s sorodnico Kardashianovih, množični mediji se nad njo navdušujejo, saj je videti in se vede kot vsaka popravljena lepotica sredi šestdesetih, poleg tega je bele polti, bogata, slavna in baje se, odkar je spremenila spol, tudi bolje razume s svojimi otroki, z Bruceom se pač ni dalo pogovarjati (oh, ti ženski možgani).

Kakšno dekle, bi zadovoljno vzkliknili moški. Po drugi strani Ephronova in preostale zvenijo sila snobovsko, ko vztrajajo, da takšnih pa že ne bo v našem klubu (medtem ko bi Orlando zagotovo imela platinasto člansko izkaznico). Ženska je vendarle tudi dekle, moški in vsakdo, ki se tako identificira. Spol je pasé. Od obeh so ostali le še klišeji. Zdaj imamo mavrico izbire.

Urša Jerkič

Preberite še: Spoznajte sijajen lepotni trik Mirande Kerr za brezhibno kožo na obrazu

Priporočamo tudi: 3 stvari, ki jih srečni pari naredijo vsak dan

Novo na Metroplay: Tjaša Železnik in Franci Krevh│Najbolj pomembno je, da otroci poslušajo glasbo