9. marca 1959 je iz ameriške tovarna igrač Mattel prišla prva lutka Barbie. Zamisel zanjo naj bi podjetju dala Ruth Handler, ki je dobila navdih pri nemški lutki Bild Lilli, s katero se je rada igrala njena hči Barbara (z vzdevkom Barbie).
Že vse odtlej je Barbie pomembna "igralka" na trgu igrač, dobila je tudi številne (a manj uspešne) posnemovalke.
"Tri 'barbike' na sekundo"
Obstajajo knjige, oblačila, kozmetika, videoigre in drugi izdelki pod blagovno znamko Barbie, ki ima torej pravi poslovni imperij. No, ima ga Mattel, a pustimo malenkosti.
V zadnjih 53 letih je z Matellovega tekočega traku prišla okrog milijarda "barbik", pri omenjenem podjetju pravijo, da vsako sekundo prodajo tri lutke.
Barbie pa je veliko več kot lutka, je prava kulturna ikona. Leta 1985 jo je naslikal celo slavni začetnik poparta Andy Warhol, ki je nekoč izjavil, da bi bil tudi sam rad plastičen, kot lepi ljudje iz Hollywooda. No, Barbie je to uspelo.
Leta 2009 je modrooka svetlolaska praznovala abrahama, med drugim so njej v čast priredili modno revijo z uglednimi oblikovalci.
Presuha in preveč "blond"?
Se je pa na to slavno dekle, ki kljub dopolnjenim 53 letom nima niti ene same gube, v več kot pol stoletja obstoja poleg občudovanja usulo tudi precej kritik: najpogostejša je tista, povezana z vplivom lutke s postavo peščene ure na samopodobo mladih deklet. Znanstevniki so namreč preračunali, da bi bila Barbie, če bi bila resnična, s svojim indeksom telesne mase že bolezensko suha.
Nekaj kritik je letelo tudi na račun njenega "arijskega" videza, ki naj bi še dodatno krepil stereotip, da je lepota le v modrih očeh in svetlih laseh ...
Barbie velja za eno prvih igrač, katerih trženjska strategija je temeljila pretežno na televizijskem oglaševanju. Oglejte si čisto prvi oglas zanjo.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc