Alenka Godec

»Zvezde so mi bile na­klonjene«

Glasbenica, katere delo temelji na vrednotah, ki so jih v šestdesetih letih postavile Marjana Deržaj, Majda Sepe in druge, je marsikateri ženski od nekdaj pri srcu. Kako ne, saj se v njenih besedilih in interpretacijah vedno zrcali življenje ženske, polno vzponov in padcev.

Alenka Godec - Foto: Fotografija Aljoša Rebolj

Malo pred koncem preteklega leta je izšel vaš album So najlepše pesmi že napisane, ki prinaša znane skladbe v sveži, sodobnejši preobleki. Od kod zamisel?

Zamisel se je rodila pri založbi Dallas in njihovega povabila sem bila res vesela, saj je prišlo v pravem času. Projekt je na veselje vseh našel pot do poslušalcev, dobil pa je tudi odlične kritike, kar je tisto, kar sem si kljub dolgoletnemu glasbenemu ustvarjanju ali morda ravno zato upala želeti le potihoma.

Ste profesorica nemškega jezika. Kdaj in kako ste se zavedeli, da je tudi glasba vaše poslanstvo, in se odločili za šolanje pri Nadi Žgur?

Z glasbo sem v bistvu rasla, saj sta bila glasbenika tudi moj oče in stric, nasploh smo glasbena družina. Podedovala sem dobre gene, ki so bili očitno dovolj trden temelj za skoraj 21-letno glasbeno ustvarjanje. In ker sem si srčno želela postati pevka in študirati jezike, sem našla obe poti. Z leti se vse bolj zavedam, da so mi bile zvezde res naklonjene.

Leta 2001 ste presenetili s svežim videzom in moderno glasbeno usmeritvijo. Kdo je bil glavni krivec za to res pozitivno spremembo?

Pravzaprav glasba. Aleš Klinar me je povabil k sodelovanju za EMO. Glasba je bila trendna, sodobna, in je sama po sebi zahtevala tudi zunanjo spremembo. Anja Rupel, s katero sva skupaj ustvarili lepo število tekstov, me je seznanila s Sašem Radovičem, in tako je prišlo do prijetne in učinkovite preobrazbe.

V današnjem ritmu življenja glasbo velikokrat poslušamo predvsem v avtomobilu. Katere izvajalce vi trenutno najraje poslušate na poti?

Joj, priznam, še nikdar se mi ni zgodilo, da bi svojo ploščo poslušala prav dolgo po izi­du, to … pa. A na tej plošči je nekaj – sodelovanje z Janijem Hacetom, tudi preostali odlični glasbeniki, odlične melodije in teksti, ki so aktualni še danes … Najprej sem jo poslušala s kritičnimi ušesi, zdaj pa jo poslušam popolnoma neobremenjeno. A da ne bi zvenelo samovšečno – vzemimo to bolj kot službeno dolžnost. Predvsem mož skrbi, da se naša diskografija polni z izvajalci, ki so nama obema pri srcu. Zadnji plošči sta tako Tošetova pa Murat in Jose (enkraten duet z Mayo). Želel je nabaviti tudi Zlatka, vendar plošče ni dobil. Se bova morala drugače potruditi, saj nama je obema zelo všeč. Sploh pa imam rada ‘črno’ glasbo in odličnih izvajalcev je res malo morje.

Maja Djordjevič

Fotografija Aljoša Rebolj

ELLE maj 2009

Najbolj brano