"Zavedam se, da sem privilegirana, zato moram deliti svoje bogastvo s tistimi, ki potrebujejo pomoč."
Na modnih brveh ste že kar nekaj časa. Kako se je modni svet v tem času spremenil?
Res se je veliko spremenil, po mojem mnenju na slabše, kajti včasih je bilo več prostora za temnopolte manekenke, danes pa je vedno manj dela za nas, kar je zaskrbljujoče. Moda bi morala biti razgledana in odprta, in ne rasistično usmerjena.
Obstaja rešitev?
Jaz sem zelo optimističen človek, zato mislim, da vedno obstaja rešitev. Vse je odvisno od nas, modnih oblikovalcev in agentov. Vsi smo na istem čolnu, vendar se tega včasih ne zavedamo oziroma je morda lažje zapreti oči in živeti brezbrižno.
Katero je največje darilo, ki vam ga je podaril modni svet?
Vsekakor potovanja, spoznavanje različnih krajev, kultur in ljudi. Moja pot se je začela v Londonu in že prvo snemanje je obrnilo vse na glavo. Nikoli si nisem mislila, da bom prišla tako daleč, zato sem danes zelo dejavna na področju prostovoljnega dela. Zavedam se, da sem privilegirana, zato moram deliti svoje bogastvo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.
Kakšni so vaši spomini na rojstno deželo Sudan?
Pripadam plemenu Dinka, zrasla pa sem v mali vasi Wau, kjer še danes živi moja številčna družina. Ohranjam stike, kličemo se, pišemo si in se videvamo, saj se zelo rada vračam v domači kraj, čeprav se je čas tam ustavil in prebivalstvo potrebuje veliko pomoči. To je zame postalo izziv, da resnično nekaj storim, spremenim njihovo mišljenje, jim konkretno pomagam z gradnjo šol in bolnišnic … Pot je neskončna, a vsak korak ima veliko moč in je pomemben.
Ste tudi oblikovalka torbic … Vam je ljubše biti na brvi ali v zakulisju?
Oboje je prijetno, oblikovanje torbic pa je bilo od nekdaj moj konjiček, ki se je sedaj spremenil v pravi posel. Priznam, da zadeve ne jemljem preveč resno, saj se ob tem neskončno zabavam, zato težko verjamem, da je to služba. Zdi se mi, da je hoja po brvi nekoliko napornejša … V letih sem nabrala kar nekaj kilometrine!
Lorella Flego
