ABC luksuza

Nakit

• 2900–2300 p. n. š. Mezopotamska kraljeva družina nosi nakit iz poldragih kamnov in krone, ki jih krasijo čudoviti modri kamni z imenom Lapis Lazuli.

• 27 p. n. š.–393 n. š. Rimske cesarice nosijo veliko sijočega zlatega nakita, dodatno okrašenega z dragulji in jantarjevimi kamni.

• 1526 Sultan Otomanskega cesarstva zaposli 90 draguljarjev, da okrasijo njegov harem.

• 1804 Napoléon Bonaparte in njegova Josephine znova oživita nošenje razkošnega nakita.

• 1837 Charles Lewis Tiffany v New Yorku ustanovi legendarno blagovno znamko Tiffany.

• 1928 Cartier za maharadžo Patiala oblikuje ogrlico Patiala, okrašeno z 2.930 diamanti.

• 1933 Bogatašinja Barbara Hutton, znana kot Poor Little Rich Girl, se prvič poroči in na poroki nosi ogrlico iz sklopov 41 popolnih belih biserov.

• 1949 Harry Winston kupi modri 45-karatni diamant Hope.

• 2010 Princ William zaprosi Kate Middleton s prstanom iz safirjev in diamantov, ki je pripadal njegovi materi, princesi Diani.

• 2011 Nakit Elizabeth Taylor na avkciji doseže ceno 137 milijonov ameriških dolarjev.

Oblačila in oblikovalci

• 1770 Rose Bertin oblikuje dekadentna oblačila za Mario Antoinetto za Versailles.

• 1858 Charles Worth, oče pariške visoke mode, oblači lepotice iz visoke družbe, med drugim tudi cesarico Eugénio in Sarah Bernhardt.

• 1903 Paul Poiret odpre svojo modno hišo in oblikuje radikalne plašče v kimono stilu, hlače harmerke in tunike v obliki namiznih svetilk.

• 1912 Madeleine Vionnet ustanovi svojo blagovno znamko, ki postane poznana po drapiranih oblekah, navdihnjenih z estetiko Antične Grčije.

• 1920 Coco Chanel osupne Pariz s svojo malo črno obleko in obleko iz tvida.

• 1930 Elsa Schiaparelli z uporabo eksperimentalnih materialov vpelje v modo vpliv iz nadrealizma.

• 1937 Cristobal Balenciaga odpre pariško hišo visoke mode, ki pritegne tudi vojvodinjo Windsor.

• 1947 Christian Dior uvede v modo svojo prepoznavno obliko oblačil (silhueta peščene ure) in jo poimenuje new look.

• 1953 Hubert de Givenchy in Audrey Hepburn začneta svojo doživljenjsko modno zvezo.

• 1966 Yves Saint Laurent predstavi le smoking in hlačni kostim postane šik.

• 1994 Tom Ford z glamurjem in seksi nabojem obudi blagovno znamko Gucci.

• 2000 V avantgardne kreacije Alexandra McQueena se odeneta Daphne Guinness in Lady Gaga.

Dekor

• 100 n. š. Za svoje epske bankete Rimljani obožujejo mize, obložene z razkošnimi skledami in priborom.

• 600 n. š. Kitajska dinastija Tang je znana po okrasih za jedi iz zlata iz srebra.

• 1500 Slikovito okrašeni vrči krasijo mize plemstva v renesančni Italiji.

• 1660–80 Slikar Charles Le Brun kot kreativni direktor nadzoruje dekoracijo Versaillesa.

• 1780 V Saint Petersburgu Charles Cameron za Katarino Veliko obloži sobe s poldragimi kamni.

• 1862 William Morris naredi okrasne zidne tapete z različnimi botaničnimi motivi. Povezujejo ga z začetki gibanja Art and Crafts.

• 1885 Car Alexander III. naroči prvo Fabergéjevo jajce, kot darilo za svojo ženo.

• 1895 Louis Comfort Tiffany predstavi svojo znamenito svetilko, sestavljeno iz barvitega stekla.

• 1913 Émile-Jacques Ruhlmann začne izdelovati pohištvo v slogu art decoja, poudarjeno z detajli iz slonovine in drugimi eksotičnimi materiali.

• 1950 Vgravirane cigaretne škatlice in kristal postanejo darilo številka ena na porokah, filmskih premierah in drugih glamuroznih prireditvah.

• 1975 Industrijsko oblikovano pohištvo iz kroma, usnja in gume postane zelo priljubljeno tudi v visoki družbi.

Dišave

• 1400 p. n. š. Na stenah templja egipčanske kraljice Hatshepsut narišejo trgovanje s kadili, ki so v Egipt pripotovala z Arabskega polotoka.

• 1828 Pierre François Pascal Guerlain odpre svojo prvo trgovino s parfumi na ulici Rue de Rivoli v Parizu.

• 1921 Coco Chanel pošlje na trg N° 5, še danes najbolj popularno dišavo na svetu.

• 1935 Parfum Joy Jeana Patouja je bil označen kot najdražji in najdragocenejši parfum na svetu.

• 1953 Estée Lauder debitira s svojim prvim parfumom Youth-Dew.

• 1961 Hermès predstavi svoj prvi vonj, Caléche, poimenovan po konjski kočiji.

• 1968 Norell postane prvi priznani in uspešni ameriški oblikovalec parfumov.

• 1971 Yves Saint Laurent predstavi svojo prvo moško kolonjsko vodico, Pour Homme, in za oglasno kampanjo pozira gol.

• 1994 Calvin Klein oblikuje CK One in tako ustvari novi trend – uniseks dišave.

• 2000 Frédéric Malle odpre svoj prvi butik dišav v Parizu.

• 2012 Donna Karan zaupa izdelavo stekleničke za svoj ženski parfum Woman Zahi Hadid, prvi ženski arhitektki, ki je osvojila Pritzkerjevo nagrado.

Hrana

• 60 p. n. š. Rimski general Lucullus izumi gurmansko pojedino z več hodi.

• 1500 Sestavine iz novega sveta – kakav, kava in paradižnik – prispejo v Evropo.

• 1626 Galileo svoji hčerki, ki živi v samostanu, pošlje novo specialiteto – kaviar; ta jo domnevno zavrže, ker ima raje nizozemski sir.

• 1811 Veuve Clicquot uvaja posebno tehniko staranja vina – gre za prvo moderno obliko šampanjca.

• 1825 Jean Anthelme Brillat - Savarin objavi knjigo The Physiology of Taste (Psihologija okusa).

• 1960 Suši, ki so ga izumili v jugovzhodni Aziji in na Japonsko prinesli v osmem stoletju n. š., pristane tudi na ameriških tleh, natančneje v Los Angelesu.

• 1969 Paul Bocuse pripravi majhne okusne prigrizke za dame na poletu s Concordom. Tako pripravljene hrane (predvsem oblike) se oprime naziv nouvelle cusine (nova kuhinja).

• 1990 Ferran Adrià spremeni špansko restavracijo El Bulli v kulinarični laboratorij ter raziskuje in izumlja nove oblike in okuse hrane. Restavracijo s tremi Michelinovimi zvezdicami povezujejo z molekularno gastronomijo.

• 2003 Šef René Redzepi v Köbenhavnu odpre restavracijo Noma, kjer na novo definira nordijsko kuhinjo. Po mnenju angleške revije Restaurant je bila v zadnjih treh letih prav Noma najboljša restavracija na svetu.

 

Pripravila: Petra Windschnurer