Ste kdaj pomislili, da luksuz ne bi bil več moden? Težko, čeprav je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce.
Nakit
• 2900–2300 p. n. š. Mezopotamska kraljeva družina nosi nakit iz poldragih kamnov in krone, ki jih krasijo čudoviti modri kamni z imenom Lapis Lazuli.
• 27 p. n. š.–393 n. š. Rimske cesarice nosijo veliko sijočega zlatega nakita, dodatno okrašenega z dragulji in jantarjevimi kamni.
• 1526 Sultan Otomanskega cesarstva zaposli 90 draguljarjev, da okrasijo njegov harem.
• 1804 Napoléon Bonaparte in njegova Josephine znova oživita nošenje razkošnega nakita.
• 1837 Charles Lewis Tiffany v New Yorku ustanovi legendarno blagovno znamko Tiffany.
• 1928 Cartier za maharadžo Patiala oblikuje ogrlico Patiala, okrašeno z 2.930 diamanti.
• 1933 Bogatašinja Barbara Hutton, znana kot Poor Little Rich Girl, se prvič poroči in na poroki nosi ogrlico iz sklopov 41 popolnih belih biserov.
• 1949 Harry Winston kupi modri 45-karatni diamant Hope.
• 2010 Princ William zaprosi Kate Middleton s prstanom iz safirjev in diamantov, ki je pripadal njegovi materi, princesi Diani.
• 2011 Nakit Elizabeth Taylor na avkciji doseže ceno 137 milijonov ameriških dolarjev.
Oblačila in oblikovalci
• 1770 Rose Bertin oblikuje dekadentna oblačila za Mario Antoinetto za Versailles.
• 1858 Charles Worth, oče pariške visoke mode, oblači lepotice iz visoke družbe, med drugim tudi cesarico Eugénio in Sarah Bernhardt.
• 1903 Paul Poiret odpre svojo modno hišo in oblikuje radikalne plašče v kimono stilu, hlače harmerke in tunike v obliki namiznih svetilk.
• 1912 Madeleine Vionnet ustanovi svojo blagovno znamko, ki postane poznana po drapiranih oblekah, navdihnjenih z estetiko Antične Grčije.
• 1920 Coco Chanel osupne Pariz s svojo malo črno obleko in obleko iz tvida.
• 1930 Elsa Schiaparelli z uporabo eksperimentalnih materialov vpelje v modo vpliv iz nadrealizma.
• 1937 Cristobal Balenciaga odpre pariško hišo visoke mode, ki pritegne tudi vojvodinjo Windsor.
• 1947 Christian Dior uvede v modo svojo prepoznavno obliko oblačil (silhueta peščene ure) in jo poimenuje new look.
• 1953 Hubert de Givenchy in Audrey Hepburn začneta svojo doživljenjsko modno zvezo.
• 1966 Yves Saint Laurent predstavi le smoking in hlačni kostim postane šik.
• 1994 Tom Ford z glamurjem in seksi nabojem obudi blagovno znamko Gucci.
• 2000 V avantgardne kreacije Alexandra McQueena se odeneta Daphne Guinness in Lady Gaga.
Dekor
• 100 n. š. Za svoje epske bankete Rimljani obožujejo mize, obložene z razkošnimi skledami in priborom.
• 600 n. š. Kitajska dinastija Tang je znana po okrasih za jedi iz zlata iz srebra.
• 1500 Slikovito okrašeni vrči krasijo mize plemstva v renesančni Italiji.
• 1660–80 Slikar Charles Le Brun kot kreativni direktor nadzoruje dekoracijo Versaillesa.
• 1780 V Saint Petersburgu Charles Cameron za Katarino Veliko obloži sobe s poldragimi kamni.
• 1862 William Morris naredi okrasne zidne tapete z različnimi botaničnimi motivi. Povezujejo ga z začetki gibanja Art and Crafts.
• 1885 Car Alexander III. naroči prvo Fabergéjevo jajce, kot darilo za svojo ženo.
• 1895 Louis Comfort Tiffany predstavi svojo znamenito svetilko, sestavljeno iz barvitega stekla.
• 1913 Émile-Jacques Ruhlmann začne izdelovati pohištvo v slogu art decoja, poudarjeno z detajli iz slonovine in drugimi eksotičnimi materiali.
• 1950 Vgravirane cigaretne škatlice in kristal postanejo darilo številka ena na porokah, filmskih premierah in drugih glamuroznih prireditvah.
• 1975 Industrijsko oblikovano pohištvo iz kroma, usnja in gume postane zelo priljubljeno tudi v visoki družbi.
Dišave
• 1400 p. n. š. Na stenah templja egipčanske kraljice Hatshepsut narišejo trgovanje s kadili, ki so v Egipt pripotovala z Arabskega polotoka.
• 1828 Pierre François Pascal Guerlain odpre svojo prvo trgovino s parfumi na ulici Rue de Rivoli v Parizu.
• 1921 Coco Chanel pošlje na trg N° 5, še danes najbolj popularno dišavo na svetu.
• 1935 Parfum Joy Jeana Patouja je bil označen kot najdražji in najdragocenejši parfum na svetu.
• 1953 Estée Lauder debitira s svojim prvim parfumom Youth-Dew.
• 1961 Hermès predstavi svoj prvi vonj, Caléche, poimenovan po konjski kočiji.
• 1968 Norell postane prvi priznani in uspešni ameriški oblikovalec parfumov.
• 1971 Yves Saint Laurent predstavi svojo prvo moško kolonjsko vodico, Pour Homme, in za oglasno kampanjo pozira gol.
• 1994 Calvin Klein oblikuje CK One in tako ustvari novi trend – uniseks dišave.
• 2000 Frédéric Malle odpre svoj prvi butik dišav v Parizu.
• 2012 Donna Karan zaupa izdelavo stekleničke za svoj ženski parfum Woman Zahi Hadid, prvi ženski arhitektki, ki je osvojila Pritzkerjevo nagrado.
Hrana
• 60 p. n. š. Rimski general Lucullus izumi gurmansko pojedino z več hodi.
• 1500 Sestavine iz novega sveta – kakav, kava in paradižnik – prispejo v Evropo.
• 1626 Galileo svoji hčerki, ki živi v samostanu, pošlje novo specialiteto – kaviar; ta jo domnevno zavrže, ker ima raje nizozemski sir.
• 1811 Veuve Clicquot uvaja posebno tehniko staranja vina – gre za prvo moderno obliko šampanjca.
• 1825 Jean Anthelme Brillat - Savarin objavi knjigo The Physiology of Taste (Psihologija okusa).
• 1960 Suši, ki so ga izumili v jugovzhodni Aziji in na Japonsko prinesli v osmem stoletju n. š., pristane tudi na ameriških tleh, natančneje v Los Angelesu.
• 1969 Paul Bocuse pripravi majhne okusne prigrizke za dame na poletu s Concordom. Tako pripravljene hrane (predvsem oblike) se oprime naziv nouvelle cusine (nova kuhinja).
• 1990 Ferran Adrià spremeni špansko restavracijo El Bulli v kulinarični laboratorij ter raziskuje in izumlja nove oblike in okuse hrane. Restavracijo s tremi Michelinovimi zvezdicami povezujejo z molekularno gastronomijo.
• 2003 Šef René Redzepi v Köbenhavnu odpre restavracijo Noma, kjer na novo definira nordijsko kuhinjo. Po mnenju angleške revije Restaurant je bila v zadnjih treh letih prav Noma najboljša restavracija na svetu.
Pripravila: Petra Windschnurer