Resnična izpoved treh žensk o tem, kako so med karanteno našle ljubezen

Kako najti ljubezen v teh nemogočih časih?

"Zmenki med karanteno so kot igrica glasbenih stolov," pravi Vicky, 38-letna kreativna producentka iz Škotske. "S komerkoli ste se družili tik pred karanteno, s tistim ste obtičali."

Težko najdemo popolnoma dobro plat izbruha koronavirusa. Ljudje so prestrašeni in bolni, khrati pa ve vedo, kaj jih čaka v prihodnosti. In ravno taka negotovost in želja po udobju jih pripravi, da naredijo nekaj zelo drznih stvari, kot je pošiljanje "Kaj sva midva?" sporočil. Nekaj tednov v karanteni samski ljudje po vsem svetu zbirajo pogum, da končno priznajo svoje občutke. Spodaj si preberite zgodbe treh različnih žensk, ki so pred kratkim svoje romantične odnose popeljale na naslednjo raven, vse zaradi naše čudne nove resničnosti.

Ali, 28 let

"Spoznala sva se na aplikaciji Hinge, najin prvi zmenek pa je bil decembra. Res je smešen in zabaven in ceni dejstvo, da sem resnično neodvisna. Hodila sva na zmenke, se srečevala s prijatelji, spoznavala družino drug drugega, vendar nisva imela nobene oznake.

V zadnjih tednih sva se odločila, da morava to storiti uradno.

Mislim, da je bilo to zaradi vseh stresnih dejavnikov - nedavno sem izgubila tudi babico - in to nama je dalo vedeti, da želiva biti skupaj. Ker je tako novo in sva se odločila zavezati, je res nenavadno. Moj odnos je med nama, a zaradi koronavirusa vpliva na vse.

Trenutno lahko delam od doma, vendar on še vedno dela, saj je v Nacionalni gardi zračnih sil. Imam dva sostanovalca in sta izrazila zaskrbljenost nad tem, da ga bom videvala, ker še vedno dela.

Poskušam spoštovati svoje sostanovalce, ampak ga tudi želim videti in ne vem, kako dolgo bo to trajalo.

Zaenkrat se situaciji izogibam, zato se trenutno ne vidiva. Prav tako živiva v različnih zveznih državah, ki bi se lahko odločili za prepoved zapuščanja države, in nočem obtičati. Tako dolgo nisem imela fanta, potem ko ga končno imam, pa ga ne smem videti.

Toda mislim, da naju je to okrepilo. Veliko se pogovarjava preko FaceTime-a; najina komunikacija je zares dobra. Zaradi tega bolj ceniva to, da želiva biti drug z drugim. Ko se pojavil virus, sem se vprašala: "Kaj počneva?". Zaveživa se drug drugemu, saj ne veva, kakšna prihodnost nas čaka. Vzemiva nadzor nad nečim, kar lahko nadzorujeva, in bodiva skupaj.

Lepo je imeti to podporo, ampak tudi mislim, da moški na splošno morda niso tako zaskrbljeni, kot ženske glede tega.

Ko bo vsega konec, upam, da se bova lahko vrnila v normalno stanje in se videvala, kot sva se prej. Kako dolgo bi lahko to trajalo in ali bo to vplivalo na to, kako se počutiva drug do drugega, ali na najin odnos? Najino razmerje je še vedno precej novo in karantena je nekako prekinila zabaven del zmenkov."

Teresa, 26 let

"S fantom sva hodila približno dva meseca, preden je korona virus prišel v New York. Uživala sva na prijetnih večerjah in sprehode po muzejih. Petkove noči sva preživela v džezovskih klubih in ob sobotnih popoldnevih sva se sprehajala po Central Park. Bil je prijazen in skrben, zaljubila sem se vanj. Ampak nisem bila prepričana, kaj bi pomenilo skoraj popolno zaprtje mesta za najin odnos.

Bi ga videla? Bi se pogovarjala po telefonu? Bi se oddaljila? Ali bi šla skupaj v karanteno? Upala sem, da kriza ni pomenila najinega konca.

Izkazalo se je, da je bil to šele začetek. Načrtovala sva, da se bova družila v mojem stanovanju, on pa je ostal čez vikend in tudi naslednji teden. V trgovini sva mu kupila dodatna oblačila in se skupaj založila s hrano. Gledala sva stare filme, igrala karte, pila vino in gledala preveč karantenskih memov. Ko so mi starši poslali pakete za nego, mi je pomagal, da jih razpakiram. Če sem se vznemirila zaradi pandemije, me je božal po hrbtu. Nadela sva si rokavice in se odpravila na dolge sprehode. Več ur skupaj sva se pogovarjala.

Po nekaj dneh sva se odločila, da postaneva ekskluzivna na morda najbolj milenijski način doslej: s brisanjem vseh aplikacij za zmenke iz naših telefonov.

"Nočem se z nikomer več videvati," mi je rekel. Tudi jaz ne. V telefonskih sporočilih in Zoom klicih mojim prijateljem je zdaj uradno karantenski ljubi.

Veliko sva se naučila drug o drugem v zaprtih prostorih karantene, ki je najine občutke poglobila v zelo kratkem času. Prejšnji teden mi je rekel, da me ljubi. Povedala sem mu, da tudi jaz ljubim njega, in resno sem mislila. Na nek način se zdi, kot da sva preskočila medene tedne in že pristala v udobnem in sproščenem odnosu. Imela sva nekaj konfliktov in prišla do kompromisov. Drug drugega prosiva za nasvete o delovnih težavah. V tem strašnem trenutku je to zelo tolažilno in hvaležna sem, da ga imam. Nikoli nisem pričakovala, da bom med karanteno dobila fanta - ali se zaljubila - ampak tu sva."

Addy, 25 let

"Predstavila naju je njegova mama. Živim v Pensilvaniji in on živi v Michiganu, vendar sva oba iz Ohija. Ko sem bila prejšnjo pomlad doma, je bil tudi on tam. Spoznala sva se, začela sva si dopisovati in na koncu sva šla na nekaj zmenkov.

Od takrat naprej sva imela obdobja, ko sva se redno pogovarjala, potem pa sploh ne. Ko pa smo bili v istem mestu, sva šla na zmenek. Decembra sva se dogovorila, da bova prijatelja, čeprav sva se imela rada. Po tem sva se še pogovarjala, nato pa je nenadoma izginil.

Približno mesec dni se nisva pogovarjala, ko mi je v začetku februarja poslal sporočilo. Bila sem res presenečena, a tudi zelo živčna in razdražena. Rekla sem mu: "Nehala bom domnevati, da sva še kaj drugega kot prijatelja."

Toda ob začetku izbruha koronavirusa sva se začela pogosteje pogovarjati. Zdaj se vsak dan pogovarjava po telefonu, po FaceTime-u, po sporočilih. Prišla sva do točke, ko mi je rekel: "Želim biti več kot prijatelji, ampak ne vem, kako bo to izgledalo," in strinjala sem se.

Mislim, da sva se začela toliko pogovarjati, ker sva bila več sama; povedal mi je, da je bil to razlog, zakaj mi je spet pisal.

Kot nekdo, ki živi sam, in kot nekdo, ki je bolj ekstroverten, sem si težko predstavljala, kako dolgo bom lahko v tej novi resničnosti. Skrbi me, da bi se počutila izolirano, vendar se zaradi njega počutim manj samo.

To je tako klišejsko, vendar bo izkušnja življenja v času pandemije res združila ljudi in mislim, da nas je že združila. Ne vem, kako dolgo bo to trajalo, vendar imam občutek, da si s pogovorom lahko pomagamo. Kljub vsemu njegovemu omahovanje se mi zdi, da mu zdaj bolj zaupam, saj mi je stal ob strani.

Prav tako je res zabavno imeti simpatijo ali biti zaljubljen. V življenju vsakogar je svetla točka. Da imamo to zdaj, ko so stvari strašne in ne vemo, kaj se dogaja - zakaj si tega ne bi želeli?

Imam tisto vrtoglavo navdušenje, ki ga občutiš, ko si v nekoga zatreskan. Lepo je čutiti to, namesto da bi se počutili brezupno in prestrašeno."

Povzeto po članku z Elle US.

Fotografije: Profimedia