Ali skrivnosti izboljšajo razmerje? (iskreno razmišljanje naše novinarke)

To ni še en članek o zadrževanju prdcev. 

Lifestyle, 26. 9. 2020
Ali skrivnosti izboljšajo razmerje? (iskreno razmišljanje naše novinarke) - Foto: Profimedia

Zmenki so neverjetna stvar, divja in čudovita meglica lepih oblek in finih večerij, ljubljenja ob soju sveč, nove manikire, voskanja, sveže fen frizure, vse spontano, popolno in novo. Toda ne več toliko po 'vzamem' in 'preseli se k meni'. Zamenjajte gladko in sijoče za dolgočasno in ponošeno. Z roko v roki sta se sprehodila do oltarja, skupni davčni obračun je bil vložen, stroški so razdeljeni na pol, eden kuha in drugi pomiva, skrivnost in čarobnost dvorjenja pa je zamenjala povprečna vsakdanjost vsakdanjega življenja.

Čez nekaj mesecev ali leto boste pomislili, da ni več ničesar, česar ne veste o svojem dragem.

Zapomnili ste si, kako žveči hrano, zlaga oprano perilo in celo veste, koliko časa preživi zaprt v kopalnici. Vsi, od prodajalke v trgovini do vaše pratete in zvezdnikov z rdeče preproge vam lahko povedo, da morate v razmerju ohraniti mero skrivnostnosti. Sama sem to vzela zelo resno. A tako kot pri večini lekcij iz mojih zgodnjih dvajsetih so se tudi moja čustva do te teme mehčala, meje zasebnosti pa rahljale.

Toda kljub temu mi koncept ohranjanja skrivnostnosti do danes ne da miru in se še naprej trudim razvozlati enačbo ravnotežja med ravno pravšnjo skrivnostnostjo in bližino med partnerjema. Besede mi v mislih naslikajo podobo ženske, ki moškemu ne pusti, da bi jo videl brez ličil, vztraja, da so njeni čudoviti kodri naravni, mu prikriva strašljive bolečine v želodcu in zanika svoje negotovosti. V tem vidim samoizolacijo. Namenoma skrivati stvari in pustiti, da se sčasoma same razkrijejo, je tisto, za kar vedno mislim, da je vintidž ohranjanje skrivnostnosti. Zdi se tudi, da je ta koncept precej vezan na spol, saj naj bi se ženska resnično trudila, da moški obdrži interes, in način, kako to storiti, je, da mu ne razkrije vsega in ga pusti ugibati, kajti moški se lahko kadarkoli začne dolgočasiti in pobegne z naslednjo žensko. Ali ideja o ohranjanju skrivnosti v odnosu ni morda že zastarela?

V dolgoročnih odnosih obstaja velika težnja, da dajemo prednost predvidljivosti pred nepredvidljivostjo.

Pa vendar se erotika dotika nepredvidljivega. Hrepenenje ne gre skupaj z navado in rutino. Je nepredvidljivo in kljubuje našim poskusom nadzora. Hkrati se ne želimo odpovedati varnosti, ker je od tega odvisen naš odnos. Občutek fizične in čustvene varnosti je osnova za povezanost, fizično in duhovno. Kljub temu velja, da brez elementa nepredvidljivosti ni hrepenenja, pričakovanja, vznemirjenja. To dobro poznam.

​Toda ideja, da sta nepredvidljivost in občutek ločenosti v odnosih pomemben sestavni del hrepenenja, se zdi v nasprotju z vsem, v kar verjamem o ljubezni in intimnosti. Ali ni najgloblja, najbolj iskrena vrsta ljubezni tista, ki spodbuja popolno odprtost, poštenost in ranljivost? Ali ne pomeni biti popolnoma ljubljen tudi popolnoma poznan? Odkritost je že dolgo pomemben način, kako merim kakovost svojih odnosov. Ali ni več intimnosti enako več ljubezni in enako več poželenja?

Po precejšnjemu brskanju po knjigah sem ugotovila, da terapevtka za partnerske odnose Esther Perel meni, da ne. Po njenem mnenju ljubiti pomeni imeti in hrepeneti pomeni želeti, ravnovesje obeh pa omogoča trajnejšo povezavo. Skrivnost ali dojemanje druge osebe kot posameznika, ki ga nikoli ne morete v celoti poznati ali imeti, je po njenem mnenju pomemben del zdrave in dolgoročne ljubezni. Predlaga, da vpeljava nepredvidljivosti včasih ne zahteva nič drugega kot opuščanje iluzije o zanesljivosti, in prav v tem premiku perspektive prepoznamo inherentno skrivnost našega partnerja.

Očitno je njena različica ohranjanja skrivnostnosti veliko širša od hitrega vklopa ventilatorja in tihega zaklepanja vrat, ko uporabljate kopalnico, vendar mislim, da so med seboj povezani. Mislim, da si moramo zapomniti, da intimnost ne vzbuja vedno hrepenenja. Svojim partnerjem ne dolgujemo celotnega sebe. Nianse, kako delimo samega sebe z drugimi, niso vklesane v kamen. Ranljivost in negotovost sta pomembna sestavna dela predanosti, ki pa je vsem videti drugače.

Medtem ko je pred leti, ko situacije še nisem preizkusila na lastnem stranišču, pogovor med prijatelji izpostavil vprašanje, ali v svojih romantičnih odnosih spregovorijo tudi o blatu in drugih temah, povezanih s kopalnico, in so ti odgovorili, da se jim zdi skrivanje telesnih funkcij nerazumno, sem nestrpno prikimala, kot da bi se od nekdaj strinjala. Če bi odgovorili, da ne, saj raje pustijo malo prostora za 'skrivnostnost', bi vprašala, zakaj je tako sramotno imeti delujoče človeško telo, kot da ne bi večino življenja čutila tega sramu.

Med odraščanjem sem prevzela držo vljudne intime, ko je šlo za kopalniške zadeve, in tak odnos sem prenesla v odraslost. Niti fantova hipijevska narava me ne more pripraviti do tega, da bi si premislila.

Na začetku je bil še nekoliko skrivnosten, danes pa je njegovo izločanje že skoraj najina interna šala. Ne samo, da vem, ko se dogaja, ampak znam njegov obisk straniš­ča že točno napovedati. O čemer mi ni nerodno razpredati, toda če se pogovor obrne k meni, se šaljenje na mestu konča, jaz pa zardela pobegnem iz sobe. Kot da bi lahko pozabil, da tudi njegova punca to počne, če bom le dovolj dolgo molčala o tem. Včasih pa, ko hodim mimo kopalnice in odlaga še posebno smrdeč tovor, pomislim, da ohranjanje neke skrivnostnosti morda ni tako slaba stvar.

Kljub temu imam raje popolno in odprto intimnost, ki jo deliva in ki je privedla do tega ugodja, ki ga imava zdaj, in si premislim vsakič, ko se zvečer kopam v kadi, medtem ko on sedi na (pokriti!) straniščni školjki in bere knjigo. Kako francosko od naju. Včasih se pogovarjava in si pripovedujeva o svojem dnevu, ko pa pride dan za britje, s prstom požugam proti njemu in mu naročim, naj pogleda stran. In nato se zamenjava, on se umiva, jaz pa vmes čebljam in brskam po njegovih mislih za vsako podrobnostjo, ki jo je doživel čez dan. Ti trenutki se mi zdijo najbolj intimni, čisti in nežni, eni od najbolj prijetnih, kar jih premoreva. Pogosto me očara to, kako odkrita sva lahko drug do drugega, česar ne delim z nikomer drugim.

Pred poletjem sva s sestro brskali po drogeriji in našli gel proti celulitu s hladilnimi masažnimi kroglicami. Bolj zaradi preventive kot kurative, predvsem pa, ker je lepo dišal, je vsaka pograbila svojega, in preden sva si pomahali v slovo, sva se še dogovorili, da si zvečer poročava, ali sva zadovoljni z nakupom. Jaz ga nisem mogla prehvaliti, saj me je z njim zvečer namazal kar fant, medtem ko mi je na vrsto mojih vprašanj, češ saj nimam celulita, kajne, vztrajno zatrjeval, da ga nimam. Tudi sestra je bila zadovoljna z izdelkom, jaz pa sem dobila še masažo.

Toda ob taki odprtosti se sprašujem, ali tisti, ki zaprejo vrata določenemu vedenju, bolj uživajo v spolnosti?

Ali povečano udobje poveča sposobnost sproščanja med intimnostjo in tako naredi izkušnjo še bolj prijetno? Ali nam nedotakljivo, skoraj poveličano mnenje o partnerju dopušča nežnejši pristop ali nam to preprečuje, da bi razmerje postalo resnično v vsej svoji realnosti?

Obstaja široko sprejeta ideja, da hrepenenje in strast neizogibno zbledita med dolgotrajnim partnerstvom. Morda se lahko s tem spopademo tudi s pomočjo jemanja časa zase. Lahko dosežemo veliko ravnovesje med intimnostjo in udobjem ter skrivnostnostjo in vznemirjenjem, tako da se kot posamezniki še naprej razvijamo in spreminjamo, namesto da stagniramo in se varno ugnezdimo v to, kar poznamo, kot to pogosto počnejo pari. Z leti vsi razvijamo nove interese, tako da imamo vedno nekaj novega, o čemer se lahko pogovarjamo in razkrivamo o sebi, kar ohranja stvari zanimive in nas zbližuje.

Moj fant je trenutno na počitnicah s svojo hčerko in jaz sem se brez predhodnega razmišljanja nekega ponedeljkovega večera odločila, da začnem telovaditi. Morda me je spodbudil nenadni prosti čas ob popoldnevih in večerih, ki ga je prej zapolnjevalo najino druženje, morda sem s telovadbo tisto uro zapolnila z gostimi mislimi, ki niso dovoljevale, da bi razmišljala o neumnostih in se smilila sebi kot ubogi osamljeni sebi, morda pa sem si samo krajšala čas in ga tako lažje pričakala, da se vrne s počitnic. Toda v tem času mu za svoj izziv nisem povedala. Vsakič ko je njegovo sporočilo prekinilo živahno telovadko v vadbenem videu z YouTuba, sem mu želela hiteti odpisati, da se slišiva pozneje, saj telovadim.

Ker prostovoljna telovadba ni moja priljubljena izbira, bi to terjalo veliko pojasnjevanja, saj mi zagotovo ne bi verjel, po drugi strani pa sem se odločila, da to pač ni tako velika stvar, da bi bila omembe vredna. Vsi telovadimo, kajne? Razen mene do pred kratkim. Ko me je torej pozneje vprašal, kaj sem počela popoldan, sem svojo telovadbo opisala kot 'nič posebnega', zanjo pa bo izvedel šele, ko se vrne s počitnic. Ali bo na mojem telesu opazil kakšno spremembo, je drugo vprašanje.

Ni treba poznati vseh misli, želja, skrivnosti in fantazij svojega partnerja. Pravzaprav ravno nasprotno.

V času fantovih počitnic se pogosto slišiva po telefonu, a ne poročava veliko o poteku najinih dni, kot to počneva običajno. Ne zaupam mu, s kom se vmes družim, kje se potikam, kam sem šla na izlet, pač pa kramljava predvsem o naju. Kaj pogrešava, ko nisva vsak dan skupaj, in kaj bova počela, ko spet bova. Nič ne skrivava, samo hraniva pomembne stvari za poznejši čas. Toda vem, da ko se bova po dveh tednih spet videla, bova ure in ure samo klepetala in si razkrila vsako skrito misel, ki se nama je v tem času utrnila.

Intimnost in vznemirjenje uspevata v mejah nepoznanosti. Morali bi sprejeti, da o našem partnerju obstajajo stvari, za katere ne vemo. Morda bo prav to, da partnerja ne poznate tako dobro kot notranjost svojega žepa, tisto, kar bo ohranilo skrivnostnost, radovednost in zanimanje, ki resnično ohranja vez živo in zdravo. Mar ni edina stvar boljša od tega, da svojega partnerja poznate po dolgem in počez, ta, da o njem vsak dan spoznate nekaj novega? Strinjam se, da je poskušanje novih stvari, s katerimi presenetimo svoje drage in morda tudi sebe, odličen način, da v razmerju negujemo romantiko. Je to tisto, kar mislijo ljudje, ko pravijo, da razmerje zahteva trud in delo? 

Napisala: Manca Pogačar

Fotografija: Profimedia

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri