Za naše gospodarstvo in kulturo

V četrtek, 30. maja, se bo v Galeriji A+A, slovenskem razstavnem prostoru v Benetkah, zgodil poseben performans  "Ves čas smo vedeli, da bo težko karkoli obesiti na te stene".

Za naše gospodarstvo in kulturo

POGOVOR Z UMETNICO JASMINO CIBIC BOSTE LAHKO PREBRALI V NOVI ŠTEVILKI ELLE, KI IZIDE 14. JUNIJA!

Performans je del posebnega programa ob predstavitvi projekta Za naše gospodarstvo in kulturo umetnice Jasmine Cibic v Slovenskem paviljonu na 55. mednarodni umetnostni razstavi La Biennale di Venezia, ki bo na ogled med 1. junijem in 24. novembrom 2013.

Več podrobnosti najdete na spletni strani projekta.

Dva od vodilnih slovenskih igralcev/plesalcev, Primož Bezjak in Gregor Luštek, bosta sodelovala v performansu, zasnovanem posebej za odprtje razstave Jasmine Cibic v Slovenskem paviljonu na beneškem bienalu. Bezjak in Luštek bosta uprizorila obešanje umetniških del iz uradne umetniške zbirke Državnega zbora, ki predstavljajo osrednji del umetniškega projekta Za naše gospodarstvo in kulturo. Skozi subtilno koreografsko rutino, v kateri se srečujemo z odmevi dejanskega gibanja muzejskih delavcev pri postavljanju/obešanju umetniških del, bo ta performans združil vse elemente, ki tvorijo kompleksno mrežo umetniške instalacije Jasmine Cibic.

Bezjak in Luštek bosta oblečena v uradno uniformo, delo slovenske oblikovalke Sanje Grcić, ki predstavlja vseprisotne, vsevedne varuhe ali kustose umetnosti, kar še dodatno okrepi predstavo o najpomembnejših umetniških institucijah kot elitnih varuhih umetnosti. Oblikovno uniforma spominja na uradništvo iz petdesetih let preteklega stoletja in tako poudari zanimanje umetnice za specifično, herojsko dobo modernizma ter s tem v ospredje postavlja močan ideološki naboj obdobja. Slednje postaja še bolj razvidno z vzorcem materiala, uporabljenega za uniforme, saj je narejen iz številnih ilustracij endemičnega slovenskega hrošča, Anophthalmus hitleri. Material tako odraža vzorec na tapetah, ki bodo prekrivale celoten interier paviljona, s tem pa je naše vidno polje popolnoma zasičeno. Problematično poimenovanje hrošča (ime mu je leta 1937 dal nemški zbiralec Oscar Scheibel, velik občudovalec Adolfa Hitlerja) s posebnim pomenom je zagotovilo, da je hrošč postal spodletela nacionalna ikona, kar ni nobeno presenečenje. S svojo sugestivno koreografijo performans poetično prevprašuje tako vlogo uradnikov kot tudi moč uniforme, ki ožigosata podrejene posameznike s simboli državnega aparata in reflektirata posamezne sisteme oblasti. Performans na podlagi izbora del iz nekega specifičnega umetniško zgodovinskega kanona prav tako osvetljuje legitimizacijo in mehanizme ustvarjanja in izboljševanja vednosti.

Performans, zasnovan posebej za odprtje razstave, ponuja ključ, ki odpira branje celotne instalacije in postaja zaključno dejanje v razkrivanju kompleksnih in globoko zakoreninjenih ideoloških mehanizmov, hkrati pa prikaže, da njihovega delovanja ni mogoče imeti za samoumevnega.

Oglejte si napovedni video.

Najbolj brano