V mengeškem Špas Teatru se odvija spomladanska repriza humoristične detektivke Where is the diamond, ki si jo lahko ponovno ogledate ta petek, 11. aprila 2008 ob 20.00 uri.
Za odlično koreografsko delo so zaslužni Željko Božič, Mitja Popovski, Mirjam Podobnik in Tea Mazaj. Z velikim veseljem sem poklepetala z enim izmed njih.
Željko Božič, ki je tudi idejni vodja in režiser predstave Where is the diamond, je bil dolga leta zelo uspešen plesalec športnih plesov ter eden prvih, ki so v Sloveniji doživeli uspeh s hip hopom.
Bila sem očarana nad izkušnjami, dosegi in zmagami, ki jih je dosegel. Gre za trenerja in koreografa, ki ima največje število osvojenih naslovov državnih prvakov; s svojo člansko hip hop formacijo je 8-kratni državni prvak, skupaj s plesalci so priplesali štiri zlate in šest srebrnih medalij ter dve zlati odličji na evropskem prvenstvu. S hip hop skupino plesne šole Kazine je dobil priznanje Povodni mož za najboljšo šov skupino leta. S skupino so se ravnokar vrnili iz Bremna, kamor so bili povabljeni s strani organizatorja velikega plesnega dogodka - Showtime. Med štirinajstimi nemškimi in našo slovensko hip hop skupino, so se najbolje izkazali ravno naši. S plesno točko Klovni so navdušili strokovno žirijo in sodnike, saj so jih zaradi izvirne ideje o žalostnem klovnu nagradili z zmago oziroma najvišjo nagrado.
Klepet: Željko Božič
Premierno ste imeli predstavo lansko leto decembra in doživeli izjemen uspeh. Kakšni so bili prvi občutki po predstavi?
Takoj po predstavi sem bil neizmerno vesel. Plesalci so odplesali tako dobro in tudi tehnična plat (glasba, projekcije, spot luč) je perfektno delovala, tako da so mi usta vlekla lica v širok nasmeh. Pol ure po predstavi pa me je že grabil neizmeren spanec, saj sem zaradi vseh priprav teden pred predstavo spal le štiri ure na dan.
Kako je projekt potekal od ideje do realizacije, če skušate strniti potek v nekaj stavkov? Koliko časa je sploh potrebno za celoten potek nekega takšnega projekta?
Najprej smo se sestali glavni koreografi, Mirjam Podobnik, Mitja Popovski in jaz. Predstavil sem jim idejo o plesni detektivki, nato pa smo so razdelili delo. Potem pa glava postane platno, kamor možgani nenehno projecirajo plesne prizore. V avtu, v trgovini, zvečer pred spancem . . nenehno iščeš rešitve, ki boda na odru dosegle željen učinek. Sočasno iščeš in miksaš primerno glasbo. Sledijo prve vaje s plesalci, snujejo se kostumi in rekviziti. Za 'Diamant' smo porabili približno dva meseca.
Od kod ideja za zgodbo oziroma vsebino?
Idejica o plesni detektivki je nastala zato, ker obožujem plesne zgodbice. In ta zgodbica pušča odprta vrata za veliko humorja, ki ga tudi obožujem. Vse zamisli o komičnih detektivih in njunih smešnih zapletih sta super oživela kazinska plesalca Dario Šegović in Miha Matevžič. In ker ukradeni diamant nenehno potuje, ga neprestano obdajajo koreografije, navdihnjene s plesi iz različnih koncev sveta.
Kako ste se približali ponazoritvi vroče Kube, da bi gledalcem čimbolj približali občutek latinske Amerike, morja, sonca in latino vzdušja?
Kuba je le prvo prizorišče predstave. Tam najdejo ogromen diamant in tam ga tudi ukradejo. Na koreografijo v tem delu je definitivno vplivala salsa, a gre le za navdih. Na začetku mi je bila bolj pomembna predstavitev zgodbe, ki gledalca potem popelje še v Ameriko, pa v Pariz, pa pod Atlantski ocean . .
Ste kdaj premišljevali, da bi organizirali tematske večere v kakšnem izmed ljubljanskih/slovenskih klubov? Morda na temo predstave, kjer bi lahko zaplesali in se družili tudi obiskovalci?
Dobra ideja! ! ! Jo bom posredoval kazinski 'šefici' Silvestri!
Peter Radovič je predstavo ocenil dobro in dodal, da je bil navdušen nad moškim delom plesne ekipe. Ali to pomeni, da je večje število moških plesalcev prej izjema kot redna praksa? (Če da, zakaj menite, da je temu tako? )
Naša predstava prav izstopa z ekipo, kjer je skoraj polovica fantov. Ne bi se spuščal v debato, zakaj na splošno v plesu primanjkuje fantov, raje bi jih pozval, da se nam pridružijo. Zabava, pozornost, vedno v družbi deklet . . a niso to fini argumenti!
Plešete že od trinajstega leta, kajne? Kdo oz. kaj je bilo tisto, kar vas je navdihnilo, da ste se podali v svet plesa?
Roman Pogačar, v mlajših letih moj najboljši prijatelj iz ulice, je začel hoditi na plesni tečaj, pa sem še jaz. In ker se ne vdam tako hitro, pa tudi podpora staršev je bila vedno z mano, še vedno uživam.
Kateri ples oz. vrsto plesa vi osebno preferirate?
Rekel bi, da definitivno hip hop. Zato, ker si ga vsak lahko razlaga po svoje in zato pušča neomejene možnosti izražanja.
S čim še se ukvarjate v življenju? Kaj je tisto, kar vas osrečuje v prostem času na samem ali v družbi bližnjih.
Osrečujejo me drobne radosti. Pogovor z mojim dekletom Azro, dobro kosilo, nasmejani obrazi, zanimiv film ali knjiga.
Kakšni so vaši plani za v bodoče? Kaj lahko novega pričakujemo?
V prihodnje bi si želel delati čim več stvari za 'svojega srčka', uresničiti čim več idej. In teh imam veliko. Že nekaj časa imam napisan scenarij za hip hop predstavo, ki bi bila zagotovo novost v Sloveniji. A je njena prihodnost odvisna od financ. Donatorji, le pogumno, ne bo vam žal!
P. P.
Fotografije Miha Matevžič, Bojan Matevžič in Iztok Bončina
