V sklopu poletnega Festival Ljubljana bo 26.junija v Cankarjevem domu na ogled Puccinijeva opera Tosca, ki je imela .zaradi Puccinijeve slave ob premieri leta 1899 v Rimu status dogodka na državni ravni; udeležila sta se je tudi italijanska kraljica Margareta in predsednik vlade Luigi Pelloux.
Puccinijeva opera Tosca, ki jo je ustvaril za Gledališče Costanzi (današnjo rimsko Opero) leta 1899, je skladateljevo peto delo, ki je nastalo po francoski literarni predlogi, v tem primeru po motivih drame La Tosca (1887) Victoriena Sardouja, ki je veljal v drugi polovici 19. stoletja za enega najbolj priljubljenih dramatikov francoskega gledališča. Vsebino Sardoujeve drame, ki se sicer navezuje na zgodovinski kontekst napoleonskih vojn, sta v italijanske verze prevedla libretista Luigi Illica in Giuseppe Giacosa, čeprav je bil zlasti slednji skeptičen, ali bo to sploh mogoče. Pravice za glasbeno uprizoritev zelo priljubljene Sardoujeve drame, v kateri je nastopala tedaj največja diva evropskega gledališča Sarah Bernhardt, je italijanski glasbeni založnik Giulio Ricordi sprva zagotovil za Puccinijevega konkurenta, skladatelja Alberta Franchettija, ki je tudi angažiral Illico za pripravo libreta. Toda osebni angažma in Puccinijevo druženje s Sardoujem v letu 1899 sta botrovala k temu, da je dramatik odstopil od pogodbe z založbo Ricordi, ta pa je po Franchettijevi privolitvi za stvaritev nove opere lahko končno angažirala Puccinija.
Rimska premiera opere je bila glede na dogajalni prostor predstave zanimiva koincidenca, čeprav se Puccini v času priprave uprizoritve ni najbolj zavedal razsežnosti korupcije in nestabilnosti političnega ozračja v italijanski prestolnici. Dejanjem, ki so bila uprizorjena na odru, bi lahko dejansko poiskali njihove »dvojnike« iz resničnega življenja, zato ne preseneča, da je bilo po premieri moč zaslediti veliko groženj z nasiljem, vključno z namigi o bombnem napadu. Toda po resničnih anekdotah se je izkazalo, da je bila jeza premierske publike uperjena predvsem v obiskovalce, ki so zamujali na uprizoritev, medtem ko je Puccinijeva Tosca požela takojšen uspeh. Med najznamenitejšimi točkami opere tako ne manjka ikoničnih arij ljubezenskega para Maria Cavaradossija in Florie Tosce E lucevan le stelle in Vissi d'arte; in prav slednjo je Puccini dodal v zadnjem trenutku, ko se je sopranistka Hariclea Darclée pritožila, da njen lik v operi nima primernih solističnih točk.
Tosco bo v Ljubljani svoji režiji predstavil Pier Francesco Maestrini, ki je za Japonsko operno fundacijo v Tokiu uprizoril več kot sto del. Dirigiral bo Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor. Nastopili bodo tenorist Dušan Topolovec, baritonist Sebastijan Čelofiga in basist Valentin Pivovarov, v glavnih vlogah pa sopranistka Rebeka Lokar, ki je po študiju v rodnem Mariboru izpolnila svojo pevsko tehniko pri italijanskem baritonistu Mauru Augustiniju, nato debitirala z vlogo Clotilde v operi Norma leta 2005 v Operi SNG Maribor, ameriški tenorist Jonathan Tetelman, ki je že na lanskem festivalu osupnil občinstvo na koncertu z baritonistom Ludovicom Tézierjem in bo na gostovanje prišel iz Metropolitan Opera (Metropolitanske opere v New Yorku), ter srbski baritonist Željko Lučić, ki se je izobrazil pri svetovno priznani mezzosopranistki Biserki Cvejić in slovi po vodilnih vlogah v številnih operah Giuseppeja Verdija.
Ameriški tenorist Jonathan Tetelman
Sopranistka Rebeka Lokar
Srbski baritonist Željko Lučić
Fotografije: Promocijsko gradivo
Preberite še: Brooke Shields v glavni vlogi: V novi Netflixovi romantični komediji gledamo pozabljene hollywoodske zvezde
Priporočamo tudi: Intervju z Ladejo Godina Košir: »Smo najbolj inteligentni, vendar smo edini, ki to inteligenco uporabljamo proti sebi«
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc