Slovenske Muze na Mesecu oblikovanja

6. 10. 2014
Deli

Muze veljajo za inspiracijo ter spodbudo kreativnosti in domišljije, ki so moške gnale na rob razuma. 'Zakrivile' so številna svetovno znana dela umetnosti in kulture, kot boginje navdiha na področju literature, znanosti in umetnosti, pa so bile poznane že v grški mitologiji. So brezčasne in vseprisotne, navdušujejo pa tudi na domačih tleh.

Slovenske Muze se bodo predstavile na Mesecu oblikovanja, ki bo potekal od 6. oktobra do 6. novembra v ljubljanski tiskarni Mladinska knjiga.

Muze, ki jih organizirajo Galerija sloART.si in Galerija AŽBE v sodelovanju z Zavodom Big, bodo ponudile 13 unikatnih sob navdihov in razmislekov. Na ogled bodo inovativne in edinstvene sobe z zgodbami, ki jih v skrbno oblikovanih interjerjih uglašeno skupaj pripovedujeta arhitekt in slikar skozi slike, starine in sodobno pohištvo.

Sprehod od alegorije sedanjosti do problematike naftne industrije

Muze bodo v sebi nosile pomembno simbolno sporočilo, da je sodelovanje v kulturi mogoče tudi zunaj okvirov, ter da lahko umetnost, oblikovanje in ustvarjalnost pomembno vplivata tudi na gospodarski razvoj Slovenije in s tem na krepitev slovenske nacionalne identitete.

Kreativni studio bosta ustvarila slikar Uroš Weinberger in arhitektka Nena Gabrovec, soba pa bo predstavila eno izmed najbolj perečih družbeno političnih in okoljskih problematik - naftno industrijo.

Soba Domača revolucija bo nastala v sodelovanju slikarja Arjana Pregla in arhitektke Mike Cimolini, na ogled pa bo postavila 'revolucionarno spalnico' delavskega razreda.

Arhitekta Aleksander Ostan in Nataša Pavlin ter slikarka Maruša Šuštar bodo prestavili sobo Široko v nas in globoko nad nami, ki bo ambientalna meditacija na temo spraševanja po pomenu umetnosti in arhitekture, širše pa po smislu življenja in smrti v sodobnem svetu.

V sobi Piši mi, ki pripoveduje zgodbe o čakanju in minljivosti, se prepletajo sledi večurnega, večletnega čakanja nanj. Na ogled jo postavljata arhitektka Mojca Kocbek Vimos in slikar Sašo Vrabič.

Soba Sinoči, ki jo bodo predstavili slikar Peter Gaber in arhitektki Lenka Kavčič ter Ana Struna Bregar, bo pripovedovala zgodbo alegorije sedanjosti - o družbenih normah, vrednotah, odnosih, pomembnosti videza in umanjkanju občutka za sočloveka.

Glasna bo tudi soba slikarke Zore Stančič, arhitektke Katjuše Kranjc in arhitekta Roka Kuharja, don't cry, ...!, ki bo opozorila na propad velike večine slovenskih tovarn pohištva in na dejstvi, da les v veliki večini izvažamo skorajda brez dodane vrednosti ter, da je delovno mesto v lesni panogi izgubilo več kot 30.000 delavcev – v državi, ki je med najbogatejšimi z gozdovi. Trinajst sob bo s svojimi zgodbami inspiriralo, spodbujalo kreativnost ter domišljijo.

Novo na Metroplay: “Hočemo to popolnost in kupili bomo vse” | Vesna Milek, Elle ženska 2024