Odeje, spomini v stripu: »Tako lepo, da boli«

11. 3. 2012
Deli
Roman v stripu Odeje, ki je v slovenščini pri Mladinski knjigi izšel 2006, je knjiga spominov, ki se zlahka približa tudi bralcem, ki jim stripi niso najbolj blizu. Med ustvarjanjem je avtor bral Proustovo Iskanje izgubljenega časa, knjigo, posvečeno spominjanju.

Roman v stripu Odeje (v izvirniku Blankets) pripoveduje zgodbo o fantu, ki išče svojo pot. Strogi starši, tradicionalno družbeno okolje, vihar prve ljubezni, iskanje vere in smisla življenja so težke preizkušnje, ki pustijo globoke sledi.

Gimnazijec Craig odlično riše, rad bere in razmišlja. Starši bi ga raje videli na traktorju, z mlajšim bratom si mora deliti sobo in posteljo, vsako nedeljo gre k maši. Tudi s sošolci ne najde pravega stika. Edina sorodna duša, s katero se poveže na zimskih počitnicah, je Raina iz oddaljenega Wisconsina. Pišeta si pisma in pesmi ter za nekaj tednov pozabita na svet okoli sebe ...

Umetnikov mladostni portret

Odeje so izrazito avtobiografsko delo, vsi junaki in njihova imena so resnična, zgodba pa je le malenkost spremenjena. Avtor Craig Thompson se je rodil leta 1975 v ameriški zvezni državi Michigan, mladost pa je preživel sredi zaostalega Wisconsina. Zdaj živi v Portlandu v Oregonu. Za svoj prvi knjižni strip o velikem prijateljstvu med miško in želvo z naslovom Good-bye, Chunky Rice (1999) je dobil več nagrad.

Thompson ne mara stripov s komercialnimi superjunaki in tudi Odeje so daleč od tega. So iskren, globok in enkraten slikovni roman o duhovnem in osebnem prebujenju mladega umetnika. Med ustvarjanjem je avtor bral Prousta, vsebino pa bi lahko najbolje povzeli z naslovom Joyceovega romana Umetnikov mladostni portret.

"Tako sočno, da vas bo vrglo na rit. Odeje so titanski dosežek,"
je o tem romanu v stripu zapisal slovenski filozof in risar stripov Izar Lunaček, pri reviji Time pa so zapisali: "Tako lepo, da boli."

Vzemite Odeje v roke, ne bo vam žal. Pa čeprav morda ne spadate med ljubitelje stripov.

Novo na Metroplay: "Ni uspeha brez trdega dela." | Maja Štamol Droljc