Pred skoraj 50 leti je v Jugoslaviji nastala pesem, ki z neverjetno natančnostjo odraža današnje strahove in negotovosti – in prav zato je danes bolj aktualna kot kdajkoli prej.
V svetu, kjer so govorice o globalnem konfliktu vse glasnejše, se mnogi znova obračajo k umetnosti, ki je znala že davno napovedati takšne čase. Pesem Ne cvikaj generacijo rock skupine Atomsko sklonište, prvič izdana leta 1978, znova pridobiva na pomenu. Ta klasika nas s svojimi močnimi protivojnimi sporočili opominja na pomen poguma in odpora v težkih časih.
Ne spreglejte:
Nastanek albuma, ki je pretresel sceno
Skupina Atomsko sklonište je nastala leta 1977 v Puli pod umetniškim vodstvom pesnika Boška Obradovića, ki je s svojimi besedili postavil trdne temelje antiratni usmeritvi benda. Glasbeno hrbtenico skupine sta tvorila vokalist Sergio Blažić in basist Bruno Langer. Prvi album, ki nosi isto ime kot najbolj znana skladba, Ne cvikaj generacijo, je bil izdan šele po večkratnih zavrnitvah s strani založb Jugoton in PGP RTB – šele RTV Ljubljana je zbrala pogum in album izdala marca 1978.
Čeprav je bila publika nad svežo energijo in besedili navdušena, so bili kritiki zadržani – očitali so banalnost, nostalgičnost in pretiravanje. A prav tisti stihi, ki so jih označili za smešne in pretirane, so se čez desetletje začeli uresničevati. Obradovićeva vizija o prihodnosti, polni konfliktov in represije, se je izkazala za pretresljivo natančno.
Glas, ki nagovarja mlade tudi danes
Besedilo skladbe poziva k pogumu in odporu proti nasilju ter apatiji. Z znamenitim verzom "Nećemo valjda biti mi ta nesretna generacija nad kojom će se izvršiti velika posljednja racija", pesem izraža globok strah pred izgubo svobode in dostojanstva – temeljne teme, ki so še danes boleče aktualne. "Koliko smisla ima danes ta pesem, v letu 2025" je pod pesmijo komentiral uporabnik YouTuba.
Pesem ostaja simbol neuklonljive drže proti vojni in krivici – ne le spomin na preteklost, temveč klic k budnosti v sedanjosti, poroča citymagazine.rs.
