Jože Ciuha: Labirint časa

Retrospektivna razstava, Galerija Jakopič, do 13. aprila 2014

Jože Ciuha: Labirint časa

Ob koncu  leta so v Galeriji Jakopič pripravili enega izmed strokovno najzahtevnejših projektov do zdaj, retrospektivno razstavo akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki bo ob koncu razstave, aprila 2014, praznoval častitljivo 90-letnico.

Razstavo Labirint časa spremlja tudi obsežen in pregleden katalog, ki obsega reprodukcije več kot 200 avtorjevih del in tri strokovna besedila, ki izčrpno opisujejo umetnikovo življenjsko pot ter nastajanje, recepcijo in vlogo njegovega opusa v slovenski umetnosti.

Trije pisci, umetnostni zgodovinarji nekoliko mlajše generacije, Ciuhovo delo obravnavajo z neobremenjenega stališča, ki glede na avtorjevo dolgo ustvarjanje že omogoča potrebno časovno distanco.

Barbara Savenc (MGML) je v katalogu zapisala: »Jože Ciuha je danes najbolj znan po slikah in grafikah, v katere je prenesel svojo slikarsko vizijo. Zanjo, za likovno vizijo, pa je bilo nujno, da je najprej zaslovel kot ilustrator in se (od šestdesetih let naprej) uveljavil še kot risar popotnih ciklov. Da so zadnji – iz Pariza, Burme – več kot le bežne risarije ob robu, postane očitno takoj, ko se nanje ozremo z vso pozornostjo. /.../«

»Slike, katerih osnova je skrbno zrežirana, so pri Jožetu Ciuhi namreč obogatene z nekaterimi formalnimi rešitvami, ki jih je uveljavil najprej v tako imenovanih hitro izvedljivih tehnikah, kot sta risba in tudi akvarel; zadnji sicer šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja.«

Pieta, 1969.

O avtorju

Jože Ciuha se je rodil 26. aprila 1924 v Trbovljah. Po vojni se je najprej vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer se je posvetil študiju primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in arheologije.

Kljub ljubezni do literature in umetnosti je želja po ustvarjanju prevladala, zato je leta 1946 opravil sprejemne izpite na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in po diplomi (1950) nadaljeval študij na specialki za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu. V času študija na specialki je tudi poučeval na bežigrajski gimnaziji in veliko ilustriral.

Leta 1956 je kot svobodnjak odšel v Pariz, kjer je ostal sedem mesecev. Kljub številnim potovanjem je Pariz za Ciuho tisto mesto, v katero se je vedno vračal in se v osemdesetih tja tudi preselil. Tam je začel razstavljati in se kmalu srečal s pesnikom in likovnim kritikom Alainom Bosquetom, s čigar pomočjo se mu je pot na pariško likovno prizorišče širše odprla. Zdaj že več kot tri desetletja živi med Ljubljano, kjer je doma njegova družina, Parizom in otokom Šipan, kjer ustvarja predvsem v poletnih mesecih.

Tango, 2008.

Del ustvarjanja Jožeta Ciuhe predstavlja tudi pedagoška dejavnost, ki jo v sedanjem času uresničuje skupaj s sinom Petrom, in sodelovanje s preostalimi umetniki.

Nagrade: V Sloveniji naj omenimo le nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado in Župančičevo nagrado, v tujini pa predvsem podelitev naslova Vitez lepih umetnosti in literature v Franciji, državno nagrado v Avstriji ter članstvo v Ruski akademiji umetnosti v Moskvi.

Pripravila: Tadeja Jereb, fotografije: Matevž Paternoster / MGL in Goran Antley.

Najbolj brano