Začel se je peti Sarajevo Photography Festival, ki se je v kratkem času uveljavil kot pomembna platforma regionalne in mednarodne fotografske scene. Na letošnji izvedbi festivala delavnico vodi tudi izjemen oblikovalski dvojec iz Ljubljane, AA Studio, ki ga sestavljata Anja Delbello in Aljaž Vesel.
Njuno delo prepoznamo po močnem in premišljeno zasnovanem vizualnem jeziku, ki vedno izhaja iz vsebine, a jo hkrati preoblikuje v jasno strukturirane, večplastne in izrazite vizualne sisteme. V njunem pristopu oblikovanje ni dekoracija, temveč aktivno orodje pripovedovanja zgodb, pri katerem se forma in pomen nenehno prepletata skozi različne medije in kontekste.
AA Studio deluje na presečišču oblikovanja publikacij, identitet in prostora, pri čemer posebno pozornost namenja kulturnim institucijam, festivalom, galerijam in založništvu. Njuni projekti, prepoznani tako doma kot v tujini, temeljijo na občutljivem in premišljenem pristopu do vsebine ter poglobljenem razumevanju, kako občinstvo bere in doživlja vizualne informacije.
Kot že omenjeno, letošnjo delavnico na Sarajevo Photography Festivalu z naslovom Photo Zine Workshop: Finding the Form of a Story AA Studio vodi skupaj s fotografom Simonom Changom. Delavnica raziskuje urejanje fotografij kot pripovedni proces ter preučuje, kako se pomen oblikuje skozi izbor, zaporedje in oblikovalsko interpretacijo ter kako se lahko ta proces razvije v obliko foto zina, kjer oblikovanje postane enakovreden del pripovedi.
Ob tej priložnosti smo se z njima pogovarjali o nastanku ideje za delavnico in pomenu sodelovanja med fotografi in oblikovalci, o različnih medijih in kontekstih, v katerih deluje oblikovanje, pa tudi o preobilici vizualnih informacij v sodobnem svetu.
Kako je nastala ideja za delavnico Photo Zine Workshop: Finding the Form of a Story in kaj si želita, da bi udeleženci odnesli od nje, predvsem z vidika urejanja in zaporedja fotografij?
Aljaž: Simon Chang je že nekaj časa najin naročnik in skupaj smo sodelovali pri več projektih. Najpomembnejši med njimi je zagotovo njegova fotoknjiga Pastirji in klavnica, ki je prejela več nagrad in predstavlja zelo uspešno sodelovanje. Simon je lani obiskal Sarajevo Photography Festival, letos pa je bil povabljen k vodenju delavnice. Predlagal je, da združimo moči in pripravimo skupno delavnico.
Anja: Želel je tudi deliti naše pretekle izkušnje pri nastajanju njegove knjige, saj je proces trajal približno dve leti. Eden od namenov delavnice je bil tudi osvetliti tovrstno sodelovanje med fotografi in oblikovalci. Še vedno se nam zdi, da je vprašanje, kako lahko fotografi in oblikovalci sodelujejo, včasih nekoliko tabu tema.
Aljaž: Tako midva kot Simon verjamemo, da lahko sodelovanje, če temelji na spoštovanju in medsebojnem zaupanju, pripelje do boljših rezultatov, kot bi jih posamezna stran dosegla sama. Pri svojem delu pogosto sodelujemo s fotografi, sodelovali pa smo tudi s slovensko založbo fotoknjig Angry Bat, s katero smo ustvarili več knjig. Z Matejem Sitarjem, ustanoviteljem založbe, vsako leto pripravimo vsaj en projekt. Ker sva tudi sama navdušenca nad fotografijo, pri fotoknjižnih projektih resnično uživava. Udeležencem želimo pokazati, kako lahko oblikovanje postane del vsebine in okrepi pripovedno moč fotografske zgodbe. Ker smo imeli na voljo le tri dni, smo se odločili delati v formatu zina.
Kako vidita vlogo in pomen Sarajevo Photography Festivala v regionalnem fotografskem in vizualnoumetniškem prostoru?
Anja: Iskreno povedano festivala še ne poznava dovolj dobro. Zanj sva prvič slišala prek Simona, ki je na festivalu sodeloval lani in bil nad njim zelo navdušen. Zato se letos veseliva, da bova bolje spoznala regionalno sceno.
Aljaž: V zadnjih letih opažava vse več kakovostne fotografije in obetavnih fotografov, ki prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije. Zdi se, da je regija v vzponu, kar se nama zdi odlično. Tudi sama si želiva tesnejšega povezovanja v regiji. Večina najinega dela sicer še vedno poteka v Sloveniji, vendar zelo uživava v mednarodnih sodelovanjih, še posebej znotraj regije.
Anja: Do zdaj sva največ sodelovala s fotografi iz Skandinavije, v prihodnje pa bi rada več sodelovala tudi z ustvarjalci z juga Evrope.
AA Studio je znan kot oblikovalski studio, ki izhaja iz vsebine. Kako v svojem delu razumeta pojem »dobrega oblikovanja«, ko sta v središču vsebina in končni uporabnik?
Aljaž: Hvala, da ste to izpostavili. Prav to najbolje odraža način, kako predstavljava svoje delo. Pri vsakem projektu skušava čim bolje razumeti tako naročnika kot tudi ciljno občinstvo. Na podlagi tega nato oblikujeva rešitve, ki omogočajo, da ključna sporočila naročnika dejansko dosežejo občinstvo. Običajno ne izhajava iz vizualnega vidika, temveč iz konteksta, ki nato določi vizualno smer projekta. Seveda sva del grafičnega oblikovalskega prostora in želiva ustvarjati sodobna ter napredna dela, vendar oblikovanja ne razumemo kot dekoracije ali kot vaje, kjer bi bila forma pomembnejša od funkcije.
Anja: Dodala bi še, da način sodelovanja z naročniki ni klasičen, kjer so naročniki na eni strani, oblikovalci pa na drugi. Naročnika vidimo kot del ekipe. Trudimo se delovati kot majhna, povezana skupina partnerjev in ne kot dve nasprotujoči si strani.
Delala sta na projektih, kot sta Ljubljana Jazz Festival in European Design Festival. Kako pristopita k ustvarjanju vizualnega jezika, ki mora zaživeti v različnih formatih in kontekstih?
Anja: Ob omembi European Design Festivala in Ljubljana Jazz Festivala bi povedala, da sva v zadnjih letih združila moči s Studiem Kruh in da sta ta dva projekta skupna. Če nadaljujem prejšnjo misel – ne gre le za delo z vsebino, temveč tudi za delo skozi različne medije. Prehajanje med mediji je pomembno, saj vsak ustvarja svoj specifičen kontekst, ki vpliva na oblikovalski pristop.
Aljaž: Kot ste omenili, veliko naših projektov sodi na področje celostnih vizualnih identitet, predvsem za kulturne dogodke, kot so festivali, razstave in bienali. Večina našega dela pa je usmerjena tudi v publikacije: knjige ter sorodne formate. Še posebej v zadnjem letu smo veliko delali tudi na področju razstavnega oblikovanja.
Ta tri področja razumemo kot različne načine branja in doživljanja oblikovanja. Občinstvo drugače pristopa k festivalu, publikaciji ali razstavi. Zato vsak kontekst zahteva drugačen oblikovalski pristop. Včasih delamo na večjih projektih, ki združujejo vse te elemente. Na primer pri razstavi, kjer sodelujemo z arhitekturnimi studii, razvijemo vizualno identiteto, ustvarimo promocijska gradiva, kot so plakati in digitalne kampanje, na koncu pa oblikujemo še razstavni katalog.
Delali ste tudi na projektih oblikovanja knjižnih naslovnic in oblikovanja publikacij. Kako pristopate k oblikovanju naslovnice, da ta posreduje bistvo vsebine, hkrati pa deluje kot močan samostojen vizualni objekt?
Anja: Kot sva že omenila, veliko delava na področju oblikovanja publikacij in knjig, običajno kot celovit projekt in ne kot skupek ločenih elementov. Običajno ne oblikujemo zgolj naslovnic, temveč celotne publikacije. Pomembno se nama zdi, da se ne osredotočava le na vizualni vidik, temveč tudi na haptične in produkcijske lastnosti knjige. Zato knjigo obravnavava kot celoto, od začetka do konca.
Aljaž: To je povezano tudi s tem, da ljudje ob omembi knjig običajno najprej pomislijo na leposlovje, midva pa literarnih knjig skoraj ne oblikujeva. Sodelovanje z velikimi založbami, ki se ukvarjajo z literaturo, pogosto prinaša več omejitev. Namesto tega največ sodelujemo s kulturnimi institucijami, kot so muzeji in galerije, pa tudi s samozaložniki in fakultetami. Te ustanove ustvarjajo drugačne publikacije – bolj strokovne knjige, monografije, kataloge in podobne formate.
Anja: V številnih primerih so naši naročniki tudi avtorji knjige ali pa so z njo zelo tesno povezani. Če na primer oblikujemo razstavni katalog, je avtor pogosto tudi urednik publikacije. Zato običajno zelo tesno sodelujemo neposredno z naročniki, ki so hkrati tudi avtorji, in manj z založbami. Izjema je manjša neodvisna založba Angry Bat, ki jo je Aljaž omenil prej.
Vaše delo je bilo prepoznano tako doma kot v tujini. Koliko nagrade in priznanja vplivajo na vaš ustvarjalni proces, če sploh?
Anja: Nikoli ne oblikujemo z mislijo na nagrade; to ni naš cilj. Pri vsakem projektu damo od sebe največ, kar lahko. Če projekt prejme priznanje, ga razumemo kot potrditev kakovostno opravljenega dela. To ni pomembno le za nas, temveč tudi za naše naročnike.
Kako dojemata odnos med oblikovanjem in današnjo preobremenjenostjo z vizualnimi informacijami?
Aljaž: Vizualne informacije predstavljajo velik izziv. To dobro poznamo, saj pogosto sodelujemo z arhitekti in urbanisti, hkrati pa tudi sami živimo v urbanem okolju. Gre za resničen problem, zlasti v javnem prostoru, pa tudi v digitalnem okolju. Nenehno smo izpostavljeni preveliki količini dražljajev, skupna pozornost ljudi pa se vse bolj krajša, kar predstavlja težavo.
Anja: Vedno tekmujete z množico drugih informacij in podob, ki nas obkrožajo. Na srečo delujemo na nekoliko drugačnem področju – v kulturi. V tem kontekstu naše oblikovanje ne tekmuje s komercialnimi sporočili in ni podrejeno prodajnim ciljem, temveč je bolj usmerjeno v informiranje in posredovanje idej.
Kaj vaju osebno najbolj navdihuje pri delu na projektih s področja kulture in umetnosti?
Aljaž: Sebe ne vidiva zgolj kot oblikovalca za kulturo in umetnost, temveč tudi kot njuna obiskovalca in potrošnika. Takšne kulturne vsebine naju iskreno zanimajo, zato lažje razumemo tako naročnike kot njihovo občinstvo, saj smo del istega prostora. Prav ta osebni interes in izkušnja nama omogočata, da svoje delo opravljava bolje, hkrati pa lažje ohranjava motivacijo pri projektih, v katere verjameva.
Peta izvedba Sarajevo Photography Festivala poteka med 1. in 7. junijem na več prizoriščih v prestolnici Bosne in Hercegovine. Festival združuje mednarodne in regionalne fotografe ter vizualne umetnike ter ustvarja dinamično platformo za izmenjavo znanja, učenje in sodelovanje. Program med drugim vključuje razstave, delavnice, pogovore z umetniki in tekmovalni program ter ponuja raznolik in poglobljen vpogled v sodobne fotografske prakse. Letošnji festival poteka pod osrednjo temo »Under Pressure«.
Fotografije Jon Vesel, AA archive, AA + Studio Kruh
