V duhu dneva žena smo pripravili seznam najbolj izjemnih žensk. Poglejte, katere so se zapisale v zgodovino

Ženske smo bile vedno v ospredju pri ustvarjanju, izobraževanju ali inovacijah pa tudi v bojevanju proti vsem oblikam krivic. Izbrali smo naše junakinje iz preteklosti in prepoznali junakinje nove generacije. Odkrijte jih in se pridružite klubu!

V duhu dneva žena smo pripravili seznam najbolj izjemnih žensk. Poglejte, katere so se zapisale v zgodovino - Foto: Profimedia

Prva ženska…

… ki je v institucijah zahtevala enakopravnost spolov.

Olympe de Gouges (1749–1793)

Francoska pisateljica je edina ženska, ki je bila leta 1808 vključena v seznam pogumnih mož, so ukrepali za odpravo trgovine s sužnji. Je avtorica Deklaracije o ženskih in državljanskih pravicah, ki jo je napisala po vzoru Deklaracije o človekovih pravicah. Prvi izmed 17-ih členov pravi, da je ženska rojena enaka moškemu in taka tudi ostaja. Leta 1793 so jo ubili na giljotini.

 

… ki je vodila veliki koncert na ceremoniji za Nobelove nagrade leta 2018.

Karina Canellakis

Ameriška dirigentka Karina Canellakis je bila prva imenovana za to mesto. S sezono 2019/2020 pa prevzema tudi položaj dirigentke nizozemske filharmonije. Po osvojitvi dirigentske nagrade Sir Georg Solti leta 2016 njen sloves hitro raste.

 

… ki je na modni reviji visoke mode nosila burko.

Halima Aden

21-letni muslimasnki model s pomočjo družbene platforme ruši stereotipe in na novo opredeljuje lepotne standarde. »Burka je simbol, ki ga nosimo na naših glavah, vendar želim, da ljudje vejo, da je to moja odločitev. Nosimo jo, ker jo želim nositi.«

 

… ki je potovala v vesolje z vesoljsko raketo Vostok 6 leta 1963.

Valentina Tereshkova

Pred tem je delala v tekstilnem mlinu, s padalstvom pa se je ukvarjala ljubiteljsko. V USSR vesoljnem programu je bila izbrana za usposabljanje za kozmonavtko. Ko se je vrnila z odprave, se s padalom iz vesolja vrnila na Zemljo, so ji podelili naslov Junakinja Sovjetske zveze.

 

… ki je sodila na tekmi ameriškega nogometa.

Sarah Thomas

Milijoni ljudi so jo opazili med tekmovanjem Super Bowl lanskega februarja. Sarah Thomas spodbuja ženske iz vsega sveta, da verjamejo vase. Nikoli ni igrala ameriškega nogometa!

 

… ki je vodila vojsko v Natu.

Alenka Ermenc

Slovenija je prvič imenovala žensko, generalmajorko Alenko Ermenc, 55 let, za načelnico Generalštaba Slovenske vojske. Alenka se je vojski pridružila leta 1991. Šolala se je tudi na Kraljevi akademiji v Londonu in pridobila magistrski naziv iz mednarodnih študij.

...in najmlajša glasbenica, ki je prejela Grammyje v štirih glavnih kategorijah.

Billie Eilish

Billie je šele druga umetnica v zgodovini Grammyjev in prva ženska, ki je domov odnesla nagrade "Big Four": nagrado za najboljši album, ploščo in pesem leta ter najboljšo novo izvajalko. Prvi umetnik, ki mu je to uspelo, je bil Christopher Cross pred 39 leti. Billie pa je tudi najmlajša glasbenica, ki je posnela pesem "No Time To Die" za znameniti film Jamesa Bonda.

...prva Azijka, ki je prejela zlati globus za najboljšo igralko.

Awkwafina

31-letna raperka in igralka Nora Lum je bila na letošnjih podelitvah zlatih globusov nagrajena z zlatim kipcem za najboljšo igralko. Igralka je nagrado prejela za vlogo Billi v filmu The Farewell. Zgodba govori o ženski kitajsko-ameriških korenin, ki z družino odpotuje na Kitajsko, da bi obiskala babico. Pred filmov, ki ji je prinesle zlati globus, je igrala še vi filmih Oceanovih 8 in Crazy Rich Asians.

...transseksualna manekenka za Victoria´s Secret.

Valentina Sampaio

Valentina Sampaio je leta 2017 pritegnila pozornost medijev, ko je postala prvi transspolni model, ki se je znašel na naslovnici pariškega Voguea. Po zgodovinskem trenutku je pozirala tudi za naslovnici brazilskega in nemškega Voguea.

Ikone

Rosa Parks (1913-2005)

Svojega sedeža na avtobusu v Montgomeryju, Alabami, leta 1955 ni želela odstopiti belcu. Ko jo je policija aretirala, so temnopolti Američani bojkotirali avtobusno podjetje. Njeno netoleriranje krivic je pomagalo sprožiti gibanje za državljanske pravice, ki se je razširilo po vsej Ameriki in ki ga je vodil Martin Luther King. Leto kasneje je zakon o segregaciji postal ustaven.

 

Emmeline Pankhurst (1858-1928

Bila je voditeljica angleškega sufražetskega gibanja, ki se je celo svoje življenje borila za ženske volilne pravice, Time pa jo je uvrstil med 100 najpomembnejše ljudi dvajsetega stoletja. Prav tako je spodbujala enakopravnost žensk v družbi in ustanovila Žensko družbeno in politično zvezo. Umrla je junija 1928, le nekaj tednov preden so volilno pravico dobile vse ženske, starejše od 21 let.

 

Marie Curie (1867-1934)

Je edina ženska z Nobelovo nagrado za odkritja na področju radioaktivnosti. Poročena je bila z Pierrom Curiejem in skupaj sta odkrila radij in polonij. Nobelovo nagrado je prejela tudi njuna hčerka Irene.

 

Frida Kahlo (1907–1945)

Frida Kahlo je ena največjih mehiških umetnic, ki je po prometni nesreči slikala predvsem avtoportrete. Upodobila se je izven družbenih standardov: v bolečini, s kovinskimi opornicami, brki in zaraščenimi obrvmi. Kasneje se je politično udejstvovala in se leta 1929 poročila z Diegom Rivero. Za slikarko je stala upornica, ki jo še danes občudujemo kot feministično ikono.

 

Simone de Beauvoir (1908–1986)

S svojimi spetimi lasmi in prodornimi modrimi očmi je vsakogar lahko prepričala, da jo posluša. S prikazovanjem podrednega statusa žensk v odnosu do moških skozi celotno človeško zgodovino je postavila temelje za sodobno feministično gibanje. Simone je velik navdih za vse nas.

Mary Kant (1930)

Svet mode je obrnila na glavo z odprtjem svoje trgovine Bazaar v Londonu, še toliko bolj pa s skrajšanjem krila, ki je tako postalo mini.

 

Helena Rubinstein (1872-1993)

Ustanoviteljica kozmetičnega imperija je kozmetiko modernizirala in tako na novo odkrila lepoto. Ustvarila je znano Valaze Black Pomade oziroma prvo vodoodporno maskaro. »Madame«, znana milijonarka, posuta z dragulji, ki jo je naslikal Dali, fotografiral pa Beaton, je imela neverjetno usodo. Rodila se je leta 1872 v Krakovu v ortodoksni judovski družini z osmimi deklicami in že zgodaj je zavrnila pravila in se usmerila k večji viziji. Leta 1993 v New Yorku umrla kot kozmopolitska princesa.

 

Alma Karlin (1889–1950)

Alma Karlin je bila državljanka sveta, ki je - čeprav se je rodila skoraj hroma - kot prva svetlopolta ženska na začetku 20. stoletja sama prepotovala svet. Bila je še avtorica priljubljenih potopisov in eksotičnih literarnih del, raziskovalka in poznavalka človeške duše ter duhovne dediščine svetovnih civilizacij, poliglotka, teozofinja, tako mimogrede pa preučevala še prerokovanje z dlani, nekaj časa je bila tudi prva ženska sodna prevajalka. Njena zapuščina narekuje, naj vsak spozna samega sebe.

Nova generacija

Simone Veil (1927-2017)

Francoska dama je simbol ženskega boja. Kot ministrica za zdravje je leta 1974 je uvedla zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Zasedla je mnoga mesta, ki so bila prej ženskam nedostopna: prva sekretarka vrhovnega sodišča, prva ženska v upravnem odboru ORTF in prva predsednica Evropskega parlamenta. Simone, rojeno v judovski družini, so pri 16-ih odpeljali v Auschwitz, kjer so umrli njeni starši in brat.

 

Ruth Bader Ginsburg (1933)

Članica vrhovnega sodišča v Združenih državah in večna borka za ženske pravice je ikona feminizma. Diplomirala je na Harvardu in Kolumbiji in je prva ženska ter prva ženska judovska sodnica. Že od mladosti sodeluje pri ženski emancipaciji in aktivna je še danes, pri svojih 84-ih letih.

 

Coco Chanel (1883–1971)

50 let kasneje njeno ime še vedno odmeva kot eno najpomembnejših v modnem svetu. Njen duh in kreativnost se vijeta skozi generacije in njene brezčasne kreacije dajejo ženskam enak občutek, kot so ga v preteklosti: občutek moči in svobode. V obdobju, ko beseda feminist ni pomenila nič, je bila Coco predhodnica feminističnega gibanja, ki je s prvim ženskim parom hlač pokazala pomembnost premikanja mej.

 

Melinda Gates (1964)

Melinda Gates je prvakinja filantropije in so-predsednica fundacije Bill in Melinda Gates Foundation, ki je bila ustanovljena leta 2000 in je največja zasebna dobrodelna fundacija. Kot del misije prizadevanja pomagati ljudem na poti zdravega in produktivnega življenja je veliko dela vložila v pravice žensk in deklet, od izobrazbe in revščine do kontracepcije in sanitarij. Njeno naslednje poglavje je preseči finančno vrzel za ženske ustanoviteljice s pomočjo  njenega podjetja Pivotal Ventures.

 

Sahle-Work Zewd (1950)

Predsednica Etiopije je trenutno edina ženska v Afriki na položaju predsednice države. Revija Forbes jo je uvrstila med 100 žensk z največjo močjo na svetu, sama pa si prizadeva za mir in s pomočjo žensk izkoreniniti revščino.

 

Emma Watson (1990)

Emma Watson je angleška igralka, znana po svoji vlogi Hermione Granger v filmih Harry Potter. Danes jo prepoznavamo po njeni vpletenosti in delo na področju feminizma. Je ambasadorka entitete UN Women in voditeljica kampanje #HEforSHE, ki spodbuja moške k enakosti spolov. S pomočjo svoje prepoznavnosti navdihuje nove generacije k boju proti stereotipom.

 

Adut Akech (1999)

Adut se je rodila na božični dan leta 1999, ko je njena družina zapustila južni Sudan sredi vojne in odšla v begunski tabor v Kenijo. V južno Avstralijo je prišla pri šestih letih, kjer jo je vzgajala mama Mary, njen talent pa so odkrili leta 2016. Pol let kasneje se je šestnajstletna Adut prvič sprehodila po modni pisti za Saint Laurent v Parizu. Ko jo je Karl Lagerfeld izbral za Chanel nevesto, se je Adut pojavila še na 33-ih modnih revijah za pomlad in poletje 2019. The Business of Fashion jo je uvrstil med 500 ljudi, ki oblikujejo modni svet, Adut pa danes sodeluje z Združenimi narodi pri pomoči beguncem.

 

Aranya Johar (1998)

Aranya je 18-letna Indijska glasbenica s feminističnim razlogom. V besedilih svojih pesmi opominja na hiperseksualizacijo žensk, težave, s katerimi se srečujejo Indijke, in strah biti to, kar je. Osvetljuje problem pomanjkanja svobode žensk, ki jo narekujejo tradicija in moški. Njen glas in opozorila na težke pogoje žensk v Indiji so slišana preko družbenih medijev. 

 

Malala Yousafzai (1997)

Pred šestimi leti je talibanski strelec pristopil k Malali, ko je vstopala na šolski avtobus v severnem Pakistanu, in jo ustrelil zaradi njene želje po izobrazbi. Z njeno odpornostjo in predanostjo pravici je njen glas postal vodilni za boj za pravice deklet po svetu. Znana je postala leta 2011, ko je sredi tiskovne konference spregovorila o napadu. Decembra 2011 je prejela mednarodno mladinsko nagrado za mir. Pri 16-ih je imela na organizaciji Združenih narodov ganljiv govor, s katerim si je naslednje leto prislužila Nobelovo nagrado za mir.

 

Nathalie Portman (1981)

Igralsko kariero je začela pri 13-ih letih in skozi leta prevzela različne vloge. Danes igra junakinjo – vzornico prihodnji generaciji. Kot govornica gibanja Times Up, ki podpira ženske, žrtve nasilja, je lansko leto v Washingtonu imela pretresljiv govor, pravi navdih za vse ženske.

 

Amandla Stenberg (1998)

Ime dvajsetletnice, ameriške igralke, ki je svojo prvo vlogo odigrala v filmu Hunger Games, pomeni moč. Nedavno je osvojila hollywoodsko nagrado za žensko odkritje za film The Hate U give, režiserja Georgea Tillmana Jr. Gorečo podpornico gibanja Black lives Matter je revija Time že dvakrat naznanila kot eno najmlajših mnenjskih voditeljic. Je morda naslednica Oprah, Glorie Steinem in Beyoncé?

 

Jadranka Juras (1976)

Je glasbenica in umetnica, hkrati pa aktivistka za pravice živali, ki ljudi ozavešča o zlorabljanju in pobijanju živali za potrebe, ki za večino ljudi niso življenjskega pomena, opozarja zakonodajalce na nujnost sprememb na tem področju in si prizadeva za družbene spremembe. Postavlja se predvsem v bran živalim do pravice do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja. Spoštljivo, uvidevno, sočutno, razumevajoče in pošteno do živali in soljudi.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Meghan Markle je pravkar nosila bluzo za 35 evrov, ki je še vedno na voljo

Priporočamo tudi: Nova doba modne hiše Chanel (Vse, kar morate vedeti o modni reviji jesen in zima 2020)

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri