Elle knjižna polica: 4 knjige za današnji čas po izboru Lare Paukovič

Manca G. Renko: Živalsko mesto (Založba No!Press, 2024)

Zgodovinarka in urednica Manca G. Renko je svoj pečat v slovenskem kulturnem prostoru pustila že kot nekdanja umetniška direktorica največjega slovenskega literarnega festivala Fabula, a posebne pozornosti so vredna tudi njena besedila, ki jih je objavljala v različnih slovenskih medijih, zadnje čase pa tudi na platformi Substack: poglobljeni razmisleki o popkulturi, družbi, feminizmu, umetnosti pa še in še. Dolgoletno mojstrenje v pisanju je rodilo zbirko esejev, ki pokriva širok spekter tem: od koncepta zabave in dela, prijateljstev in vprašanja generacije do univerzalnosti travme, v njih se prepletajo osebne izkušnje in preštevilne reference, zgodovinski viri, pogovori s prijatelji in znanci. Živalsko mesto je knjiga, ki vas bo zadela naravnost v srce. Vam dala misliti. Vas pripravila do podčrtovanja vsakega drugega stavka, čeprav ste si obljubili, da po knjigah ne boste (več) pisali. In ko jo boste odložili, jo boste želeli prebrati ponovno.

Kaj se vam je zdelo zahtevneje, iskreno in ranljivo pisati o sebi ali zbirati gradivo, ki bo na verodostojen, a za bralca kljub temu dostopen način podprlo določeno temo?

Žal se mi zdi vse, kar je povezano s pisanjem, težko. Povedati oziroma napisati nekaj točnega, pa naj gre za opis zgodovinskega procesa ali za osebnostni razvoj, za anekdoto ali travmo, nikoli ne postane lažje. Povedati točno to, kar misliš, točno to, kar veš, ali točno to, kar čutiš, je ena od najtežjih stvari, a ko ti uspe, se del tesnobe v prsnem košu razrahlja, in če si delo dobro opravil, se bo ob branju morda nekaj lahko razrahljalo tudi v bralcu ali bralki.

Eden od esejev se ukvarja tudi z demistifikacijo izkušnje pisanja, prepričanja, da literatura nastaja v idiličnih razmerah, odmaknjeno od sveta. V resnici si je treba prostor za pisanje izboriti. Kako ste to počeli sami?

Knjigo lahko napišeš le, če jo na neki točki procesa postaviš na prvo mesto v svojem življenju. To pomeni, da postane pomembnejša od službe, pomembnejša od partnerja ali partnerke, pomembnejša od prijateljev, od družine, na neki način tudi pomembnejša od lastnega ega. Se mi pa zdi pomembno, da si to obdobje samoomejimo in ne postane naš način življenja. Sama sem si za tak mesec izbrala avgust in bila ta čas bolj ali manj povsem sama, tako psihično kot fizično, v svoji glavi in v tekstu. Ob tem sem se najprej morala pomiriti s seboj: da, lahko postanem ta skrajno sebična in povsem v svoje delo zaverovana oseba, a sebi in svojim bližnjim tudi obljubljam, da se bom po enem mesecu vrnila v navadno življenje. Težko, morda celo nemogoče, je življenje scela posvetiti pisanju (ali katerikoli umetnosti) in ne postati pošast. Sicer pa sem pisala predvsem ob koncih tedna, praznikih in ponoči. Tega ne glorificiram, mislim, da je to grozno in da se naše delo ne bi smelo zažirati v naš prosti čas. A drugače ni šlo.

Če bi morali izpostaviti samo eno knjigo, ki se vas je dotaknila na tak način, kot za svojo zbirko upate, da se bo bralcev, katera bi to bila?

Morda Cena življenja Deborah Levy. Gre sicer za različna žanra, a želela bi si, da bi se kdo ob branju Živalskega mesta počutil podobno, kot sem se sama pred leti ob tej knjigi.

Preberite še:

• Horoskop: Ženske zodiaka, ki bodo v letu 2025 našle srečo
• Najbolj čaroben video, ki si ga lahko ogledate v tem prazničnem času, je delo Slovencev

Katarina Gomboc Čeh: Nihče nikogar ne spozna (Cankarjeva založba, 2024)

Če vas jeseni rada zgrabi nostalgija za študijskimi obveznostmi in prvimi ljubeznimi, je to roman za vas. Protagonistka Maša, študentka antropologije, v prostem času pa tudi članica ženskega pevskega zbora, v zgodnjih dvajsetih išče svoje mesto v svetu. Podloženo z mehkim poetičnim slogom in veliko glasbe.

Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj (LUD Literatura, 2024)

Generacijski roman, ki študentskih let ne poveličuje, temveč jih pokaže točno takšna, kot včasih dejansko so: hitenje iz ene študentske službe v drugo, zmahana najemniška stanovanja, ki si jih deliš s cimri, visoke najemnine, naključne zabave in tiha zavezništva, ki se spletejo ob vsem tem.

Sally Rooney: Intermezzo (Mladinska knjiga, 2024)

Irska pisateljica Sally Rooney je fenomen, je mit, je zvezda (ki pa redko daje intervjuje in se izogiba javnim nastopom). Že s prvo knjigo Pogovori s prijatelji je postala mednarodna literarna senzacija in izumila povsem nov način pisanja o odnosih. Ti so tudi v središču njenega četrtega romana Intermezzo: dva brata, njune tri ženske, med njima pa izguba, s katero se vsak po svoje spopadata.

Fotografije Mateja Jordovič Potočnik in promocijsko gradivo

Novo na Metroplay: “Sodelovanje z Rickom Owensom, to je res ogromen dosežek" | Tanja Vidic, Elle modna oblikovalka 2024