Festival Mladi levi že od začetka, leta 1997, vsako leto skozi nabor mladih, vzpenjajočih se in bolj uveljavljenih odrskih ustvarjalcev poskuša ujeti duh časa, prepoznati vzdušje v družbi in umetniški produkciji ter obenem anticipirati teme in izzive prihajajočega časa.
Zadnjih nekaj let, vse od začetka tega, čemur pravimo kriza, je festival vsako leto močno odseval angažiranost, skrb, iskanje rešitev, tesnobo, utopije, distopije umetnikov ... Umetniško polje je bilo tudi polje iskanja taktik preboja – k novim rešitvam, k utopijam, k spremembam družbeno-političnega sistema, iskanje taktik ekonomskega preživetja ...
V letošnjem programu pa se kažeta neki nov pogum in optimizem, kot da se je gledališče vrnilo k velikim temam, velikim dramam, k strasti, k likom iz grškega božanskega zbora, k partizanski umetnosti in k najžlahtnejši distanci: humorju.
Nič manj angažirano, ampak kot da so si umetniki spet vzeli svoj prostor, da ustvarjajo, in tako soustvarjajo boljši svet, se posvetili filozofiji, poglobljenim in počasnim razmislekom. Kot da je polje boja postal izstop iz dinamike hitrih sprememb, menjav, vedno novega, ki nas gluši, in vrnitev na teren poglobljenega razmisleka in estetike.
Letošnji festival boste lahko obiskali med 23. do 30. avgustom
Festival se bo odprl z izjemno predstavo What if they went to Moscow po motivih Čehovih Treh sester, ki jim je brazilska ekipa z režiserko Christiane Jatahy s fuzijo ruske in brazilske strasti vdihnila popolnoma novo življenje. Namesto melanholije je predstava polna poltenosti in življenjske sle.
Predstava je dvojna, hkrati se odvija na odru, druga skupina gledalcev pa spremlja film, ki nastaja v živo iz dogajanja na odru in v zaodrju. Z ogledom obeh – predstave in filma – gledalec dobi vpogled v vse plasti dogajanja.
Med gostujočimi umetniki so še: Fragan Gehlker & Alexis Auffray, Ivo Dimchev, Benjamin Verdonck, Andrew Schneider, Nina Jan & Urša Sekirnik, Motus, Jure Novak & Uroš Buh ...
Podrobnejše informacije o festivalu in program si lahko ogledate na www.bunker.si
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere