V procesu fizioterapevtske obravnave se večina pacientov sreča tudi s kineziologom, a tega zaradi nezadostnega poznavanja strokovnega področja prepogosto enači s fizioterapevtom. Glavna naloga kineziologa je aplikacija njegovega znanja v post rehabilitacijski fazi, z osredotočenostjo na učinkovito vzpostavitev gibalne funkcije in vsesplošno zdravje posameznika, medtem ko fizioterapevt s svojim znanjem zdravi poškodbe in različne patologije v akutni fazi rehabilitacije.
Kineziologija je mlada veda, ki je veljavo in ime dobila šele v letih med 1960 ter 1990, ko so potekale znanstvene raziskave, na katere se opira še danes. Kljub temu pa ta premore daljšo zgodovino.
Kaj je kineziologija?
Kineziologija, veda o gibanju, je tesno povezana s fizioterapijo. Proučuje namreč telesne dejavnosti vsakogar, njihov vpliv na zdravje in zmogljivost ter gibalno učinkovitost, pri tem pa upošteva tako posameznika kot družbo.
Pri sanaciji poškodb posega po specialnih vadbenih tehnikah, prilagojenih vrsti poškodbe in fizionomiji ter psihofizični pripravljenosti poškodovanca. Gre za široko polje, katerega prispevek je pri rehabilitaciji ortopedskih poškodb in rehabilitaciji, povezani s težjimi sistemskimi boleznimi, nepogrešljiv.
Izraz sicer izhaja iz grške besede kinesis, kar pomeni gibanje. Tega proučuje s fiziološkega, psihološkega in biomehanskega vidika ter prepleta znanja več naravoslovnih ved, med drugim anatomije, nevrologije, biokemije, dietetike, psihologije in seveda fizioterapije. Namen kineziologije je odprava neravnovesij, zaznanih s pomočjo diagnostičnih tehnik, s katerimi analizira pacientov način gibanja.
V kliniki Medicofit, kjer imamo trenutno zaposlenih kar pet kineziologov, področje dela vključuje:
• individualne preventivne vadbe,
• specialne individualne vadbe, vezane na poškodbo,
• sanacije kroničnih stanj in sklepnih obrab,
• oblikovanje telesne postave ter
• telesne priprave športnikov.
Ne glede na pravkar navedena področja dela kineziologija upošteva telesno zmogljivost in motorične sposobnosti posameznika, kakršne so gibljivost, moč, ravnotežje, natančnost, koordinacija, reakcijski čas ter druge specifične gibalne elemente, opazne pri vsakodnevnih gibalnih vzorcih.
Kot taka zato vzdržuje in izboljšuje telesno zmogljivost, upočasnjuje in preprečuje nastanek bolezenskih pojavov ter pripravlja mehanizem na uspešno porehabilitacijsko zdravljenje.
Kdo je kineziolog?
Kineziolog, strokovno izobražen delavec v športu, v primerjavi z drugimi sorodnimi profili (fiziater, fizioterapevt, ortoped, športni zdravnik) premore višjo stopnjo poznavanja načel, zakonitosti in sistematizacije vadbenih procesov. Paciente po zaključeni akutni fazi skozi te vodi vse do uspešno opravljenih gibalnih testov, izvedenih ob zaključku celotnega rehabilitacijskega postopka.
Med cilje njegovega dela sodijo razvoj in ohranjanje splošne ter specifične zmogljivosti, pa tudi preventiva. Kineziolog tako vadbeni program sestavi za vsakega pacienta posebej in predvsem vrednoti gibalne aktivnosti posameznika, zaradi česar je zaželeno, da poleg psihofizičnih zmogljivosti premore socialne veščine ter voditeljske sposobnosti.
Dejavnosti kineziologa je mogoče strniti na:
• vodenje post rehabilitacijskega zdravljenja po poškodbi,
• preprečevanje oziroma omejevanje razvoja kroničnih bolezenskih stanj,
• vzdrževanje in/ali izboljševanje fizične pripravljenosti profesionalnih športnikov in
• delovanje na akademskem, zdravstvenem, raziskovalno naravnanem področju.
Delo kineziologa se vedno prične z diagnostiko in pogovorom s pacientom, ki sta osnova za sestavo vadbenega programa. Treba pa je vedeti, da rehabilitacijo poškodb tvorita dve fazi: akutna oziroma primarna (fizioterapija) in neakutna oziroma sekundarna (kineziologija), pri čemer slednja nastopi, ko simptomi v obliki bolečin in omejitev pri gibanju izzvenijo.
Program specialnih vaj, pripravljen s strani kineziologa, telesu povrne pravilno gibanje in ponovno vzpostavi optimalno biomehansko delovanje sklepov, medtem ko poškodba velja za rehabilitirano, ko pacient doseže času pred tem enakovredne mišično-sklepne funkcije. V povezavi s slednjim je nadvse pomembno odpraviti vzroke poškodbe, saj se bodo v nasprotnem te (redno) ponavljale.
V kliniki Medicofit kineziološke prijeme povezujemo s fizioterapevtskimi
Sodelovanje fizioterapevta in kineziologa je v procesu rehabilitacije po poškodbi ključno. Gre namreč za sinergijski področji, ki se medsebojno tesno dopolnjujeta. Če velja, da fizioterapevt odpravi bolečino in vzpostavi temeljno gibalno funkcijo, kineziolog nosi odgovornost do tega, da pacient po terapevtskem programu doseže funkcijo, enakovredno stanju pred poškodbo.
Vrhunski šport, ki mu v kliniki Medicofit namenjamo obilo pozornosti, se od obravnav neprofesionalnih športnikov razlikuje po tem, da rehabilitacija zahteva prilagojeno (in hitrejšo polno) obremenitev poškodovanih struktur, in sicer na osnovi upoštevanja specifičnih zahtev športa, s katerim se poškodovanec ukvarja.
V obeh primerih se kineziolog poslužuje merilnega sistema za spremljanje in vrednotenje napredka gibalnih sposobnosti posameznika ter drugih vadbenih pripomočkov, ki jih izbira glede na cilj rehabilitacijske obravnave in vrsto poškodbo.
Kineziolog je torej oseba, ki pacientu predstavi cilje in vsebino vadbenega programa ter poškodovanca opozori na morebitne napake pri izvajanju vaj. Poleg tega sproti spremlja učinke vadbenega procesa in po potrebi vaje zamenja z drugimi.
Kineziologijo v kliniki Medicofit izvajamo v povezavi s/z:
1. rehabilitacijo poškodbe (ko akutna faza izzveni),
2. programa, namenjenega dolgoročnemu vzdrževanju mišic in sklepov (po težjih poškodbah),
3. telesno pripravo vrhunskih športnikov (pri tem sodelujejo športni fizioterapevti) in
4. oblikovanjem telesa poškodovanca.
V svojih vrstah premoremo izkušene strokovnjake s področja fizioterapevtskega in kineziološkega dela, vsi pa se pri snovanju rehabilitacijskega programa opirajo na rezultate temeljitega diagnostičnega pregleda, ki ga izvedemo še pred pričetkom terapije.
Vsakega pacienta obravnavamo individualno in predvsem sledimo stroki. Ta kineziologa navaja kot mojstra prilagajanja vadbenih tehnik različnim ortopedskim stanjem po poškodbah in bolečinah.