Pandemija je globoko posegla v družbeno dogajanje in nas številne postavila pred velike izzive. Kritično se je dvignila vsesplošna stopnja negotovosti. Pogosto ne veste, kaj vas čaka naslednji dan, kaj šele čez tedne ali mesece. - MALKA ČEH
Trenutne okoliščine bodo vaše življenje morda zaznamovale za zmeraj. Tako ali drugače morate prilagoditi, kar ste za to obdobje sicer predvideli in načrtovali. Mogoče ste preobremenjeni z novimi obveznostmi ali pa ne morete niti opavljati svojega poklica. V teh zaostrenih pogojih, ki vam onemogočajo uresničevanje ciljev in želja, vas lahko popadata obup ali bes. Stres načenja vaše odnose, počutje in zdravje. Videti je, da ne morete ničesar spremeniti in da ste v brezizhodnem položaju.
To na veliko ravneh drži, saj težko preusmerjate potek epidemije in spremljajoči družbeni stampedo. Precej več manevrskega prostora kot v zunanjem, pa imate zdaj v svojem notranjem svetu. Veliko koristi zase in za svoje bližnje lahko ustvarite, če se poskusite v teh kritičnih trenutkih čim pogosteje obračati vase ter rešitve iskati znotraj sebe. Eden od dragocenih virov, ki jih nosite v sebi, je vaša miselna naravnanost.
Miselna naravnanost je skupek vaših implicitnih predpostavk, ki vplivajo na načine vašega doživljanja in odzivanja.
Implicitne pomeni, da so samodejne in povsem ne veste, kako in kdaj jih uporabljate, kakšne so in kako so nastale. Podobno se ne zavedate, ko pri vsakdanjih opravilih uporabljate svoje mišice. Svojo miselnost ste deloma oblikovali s ponotranjanjem med vzgojo (od pomembnih odraslih) in socializacijo (iz družbe in kulture). Deloma pa vašo naravnanost oblikujejo naravni, vrojeni mehanizmi. Eden takšnih mehanizmov je izogibanje neugodju. Neugodju se umikajo vsa živa bitja. Če se tekom vzgoje ali socializacije niste naučili drugače, s svojim odzivanjem samoumevno težite k temu, da se skušate neugodju ubežati.
Kakšna je druga možnost? Pred neugodjem se vam ni treba nujno umikati, lahko ga namreč tudi prenašate. Čeprav se vam morda zdi v nasprotju z zdravo pametjo, je to pravzaprav pogosto zelo koristno. Pomislite vendar na vse nezdrave navade, ki vam povzročajo ugodje, in njihove zdrave alternative, ki povzročajo neugodje. Nekaj, kar povzroča neugodje, ni nujno slabo, je samo neprijetno. Svoj prag prenašanja neugodja lahko dvignete tako, da pogosteje zapuščate cone udobja in ugodja.
Epidemija in njene posledice povzročajo tako manjše nelagodnosti kot izjemno hude stiske.
Vaš samodejni odziv je lahko v vsakem primeru takšen ali drugačen impulz bega. Lahko se jezite, zapadete v vlogo žrtve, skušate odmisliti, se pritožujete, na socialnih omrežjih delite kritike ali pozive k uporu. V trenutnih okoliščinah pa s takšnim odzivanjem dosežete največ prehodno in navidezno olajšanje. Zunanje dogajanje namreč trenutno težko kakor koli obvladujete. Takšna je realnost. Ko so okoliščine od vas toliko močnejše, se je z njimi bolje soočiti na način, da jih sprejmete. To ne pomeni, da ne naredite ničesar. Delate namreč ogromno, če skušate usmerjati svojo miselno naravnanost.
Zdajšnje obremenitve so težke in na vas pritiskajo z vso silo. Svoje moči lahko usmerite v to, da jih prenašate pogumno. Kolikor le lahko, jih sprejmite kot izziv svoje vzdržljivosti. Če vzpostavite borben naravnanost, se vaš organizem odziva drugače. Ne sproščajo se hormoni negativnega, ampak hormoni pozitivnega stresa. Tekmovalna miselnost ni enostavno pozitivno razmišljanje. Ne zatiskate si oči pred težavno resničnostjo in si ne umišljate, da jo lahko spremenite. Z realnostjo se soočite tako, da jo sprejmete v svoje življenje.
Kako vzgojite miselno naravnanost, ki vam bo med pandemijo v oporo?
Motivacija in volja nista dovolj. Pri spreminjanju miselnosti si pomagajte vsaj z opomniki. Nastavite si jih lahko na telefon ali jih zapišete na lističe, ki jih razporedite na hladilnik, ogledalo, ekran, v denarnico. Če imate možnost, enkrat tedensko določite čas, ko boste o svoji naravnanosti razmišljali. Lahko med vožnjo po opravkih. Preizkušajte vpliv različnih predstav in misli ter obdržite tiste, ki najbolj učinkujejo: Kako je, če si ne prizadevati biti srečni, ampak zadovoljni. Se ne skušate umikati stresu, ampak ga jemljete kot izziv. Se ravnate po tem, kaj je koristno, ne kaj vam godi. Če do vsakodnevnih zahtev ne vzpostavite naravnanosti, da bi se jim najraje izognili. Ko sprejmete, da življenje večinoma je in bo težko, sitno, naporno, včasih hudo ter da so trenutki spročenosti, lahkotnosti, miru in sreče redki. Bolj kot si želite miru, manj ste pomirjeni. Bolj kot si želite počivati, bolj ste utrujeni. Bolj kot bi radi bili neobremenjeni, bolj bo vsaka obremenitev stresna. To je paradoks življenja. Vgradite ga v oblikovanje svoje miselne naravnanosti in opazujte, kako se vse spreminja.
Napisala Malka Čeh, magistrica psihoterapevtske znanosti in nevro/psihoanalitična psihoterapevtka.
Fotografije: Osebni arhiv
Preberite še: Kako ohranjati romantično iskrico v času covida
Priporočamo tudi: Kako se v času covida bolj kvalitetno povezati s partnerjem
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić