»Sodelovanje podjetij in različnih sektorjev je ključnega pomena za obvladovanje trga z odpadki,« je skupna misel udeležencev spletnega posveta »Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?«, ki ga je organiziral Alumni klub Ekonomske fakultete.
Obenem so se udeleženci strinjali, da bi pri koordinaciji trga upravljanja odpadkov morala država odigrati vidnejšo vlogo, saj je ta trg v Sloveniji med manj nadzorovanimi. Red. prof. dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete je opozoril, da pri pripravi novega predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) številni vidiki niso bili upoštevani. Povedal je: »Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar se pri pripravi predloga zakona ZVO-2 z zunanjim akterji ni sodelovalo.« Dodal je še, da bi morala biti koordinacija države boljša že v začetnih fazah priprave zakona in pozneje pri nadzoru zakonodaje. Nemčijo je izpostavil kot dober primer prakse, saj so ustanovili posebno agencijo, ki regulira trg. Za Slovenijo bi bila še zlasti primerna takšna institucija, saj so trenutno težava ta dejstva: premalo inšpektorjev, slab nadzor, nizke kazni in splošno neustrezno okolje.
Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC je izpostavil pomembnost inovacij in visoko izobraženega kadra v panogi. Slovenija ima velik potencial na področju porabe odpadne plastike kot vira energije, a mora priložnost tudi izkoristiti, saj bodo v nasprotnem primeru to pograbili tujci.
»Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je pojasnil Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »ZVO-2 prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen,« je še dodal. S tem se je strinjal tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Vsi udeleženci so se strinjali, da bi potrditev zakona na trg spustila monopolno ureditev, ki je z vidika konkurence problematična. Hkrati je potrebno vzpostaviti boljši in reden pregled nad trgom, za kar bi lahko poskrbela ustanovitev posebne agencije. Kot primere dobrih praks so izpostavili Nemčijo in Avstrijo.
