Čeprav Hana Stupica menda ni razmišljala o tem, da bi postala ilustratorka, se je to k sreči zgodilo.
Kdo je Hana Stupica?
Težko vprašanje in še težji odgovor. Z nekaj besedami se ni lahko opisati, naj moja dela govorijo zase.
Kako je bilo odraščati v družini s posluhom za umetnost?
Zanimivo, predvsem pa me je izoblikovalo bolj, kot bi si upala priznati. Mama Marija Lucija Stupica in babica Marlenka Stupica sta se trudili, da bi me kakovostne likovne podobe spremljale na vsakem koraku. O njih sta diskutirali, meni pa pustili vso risarsko svobodo. V 'šolo' me je mama vzela šele pred sprejemnimi izpiti na likovni gimnaziji.
Kaj ste želeli postati, ko ste na ilustracije še gledali z otroškimi očmi?
Vse drugo, samo ilustratorka ne. Najbolj popularna izbira je bila balerina.
Kdaj so vas prvič zasrbeli prsti, da bi z maminim čopičem tudi sami ustvarili nekaj pravljičnega?
Že kot otroka; rišem, odkar pomnim. V maminem ateljeju sem imela svoj risarski kotiček na dedovem štafelaju, in kar je risala ona, sem velikokrat risala tudi jaz.
Kako vas je našla ukrajinska pravljica Rokavička?
Ilustrirati sem začela pri revijah Ciciban in Cicido, in ker me uredniki poznajo že od malega, so se starševsko odločili, da moram diplomirati. Ker sem bila začetnik in so vedeli, da najraje rišem živali v bogatih kostumih, so mi izbrali Rokavičko.
Zdi se, da so gozdne živali vaš zaščitni znak. Katero žival najraje slikate in zakaj?
Če bi poenostavila, bi rekla, da zajce. Verjetno zato, ker sem kot otrok imela zajkljo, ki sem jo risala ves čas. Še bolj hecno je, da se je kot zajkljo risala tudi moja mama, pa tega nisem vedela do pred kratkim. Vendar imam rada izzive in najraje vsakič ilustriram novo žival.
Katera je vaša najljubša tehnika slikanja?
Trenutno mešana in mamina, saj rišem z njenimi materiali. Glede na slog ilustracije mi najbolj ustreza, saj najlažje dosežem to, kar hočem.
Kdo je vaš vzornik?
Ne vem, ali lahko na to odgovorim na kratko. Vzor so mi stari bestiariji, nemški renesančni slikarji Holbein, Cranach, Dürer, najdem se nekje od Hieronymusa Boscha, flamskih slikarjev, simbolnih umetniških del Vanitas, Ars moriendi in Mementi mori do Goye in ilustracije 19. stoletja. Vedno me je bolj privlačila estetika grdega.
Katerim stvarem v svojih ilustracijah posvečate največ pozornosti?
Živalim, njihovim oblačilom in raznim skritim pomenom. Iz teh impulzov in študij nato nastane podoba v moji glavi. Včasih je kar težavno, ker je teh podob in idej preveč, in jih ne morem spraviti tako hitro na papir.
Vaše ilustracije krasijo tudi majice, puloverje, krožnike, nalepke, ovitke za telefone ... Kje lahko najdemo izdelke z vašimi motivi?
Giclée grafike in razglednice se lahko dobijo pri meni, na mojem Etsyju ter v ljubljanskih Artiku, Gud shopu, Mestni galeriji ter na Vodnikovi domačiji. V Mariboru me najdete v Salonu uporabnih umetnosti, kmalu pa se selim tudi v poslovalnice Mladinske knjige. Večja ponudba je na voljo na spletu, prek Society6 in Redbubble. V prihodnosti želim svojo ilustracijo prenesti še na več izdelkov.
Česa se veselite v prihodnosti?
Kmalu začnem skicirati za lutkovno predstavo in slikanico Zajčkova hišica, ki jo pripravljamo skupaj z ljubljanskim lutkovnim gledališčem in Mladinsko knjigo. Moje ilustracije na papirju bodo kar naenkrat postale 3D!
Pripravila Manca Pogačar
Fotografije osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču