Po besedah domačinov je Apulija najlepša pokrajina na svetu. Jim ne verjamete? Prepričajte se sami.
1. Polignano a Mare in Monopoli
Sončni vzhod na obali Monopolija
Iz starega ribiškega stanovanja, ki se dviguje tik nad pečinami znamenitega zaliva Lama Monachile, je slišati prijetno bučanje valov. Odprto okno nudi pogled na modro zelene odtenke morja in prodnato plažo, nad katero se nad skalami tesno druga ob drugi raztezajo hiške. Legenda pravi, da se je košček grške obale pred davnimi leti odkrušil od kopnega in priključil peti italijanskega škornja. Tako naj bi nastalo eno od najbolj prepoznavnih mestec apulijske obale – Polignano a Mare. Sosednja bregova ozkega zaliva povezuje star rimski most, ki je nekoč pripadal rimski poti Via Traiana. Prisotnost Rimljanov je torej neomajna in nekateri celo trdijo, da ima zasluge za ustanovitev naselja prav Julij Cesar.
Z barijskega letališča vas do Polignana a Mare loči le dobrih 40 minut vožnje z vlakom, a če želite temeljito odkriti celotno apulijsko pokrajino, je najem avta veliko boljša izbira. Ozke ulice starega mestnega jedra, posute z lokalnimi restavracijami in bari, ponujajo popoln uvod v brezskrbne italijanske počitnice. Sprehodite se še nekoliko dlje in na razgledni točki Largo Arditose se pogled odpre proti morju, nad katerim se bohotijo strme pečine iz apnenca, polne jam. Razgled je najlepši, ko vrhove hiš obsijejo žarki oranžnih odtenkov. Vzemite si čas in v miru opazujte, kako bližnje stavbe počasi tonejo v mrak. Ne daleč stran boste našli tudi spomenik znamenitega italijanskega pevca Domenica Modugna, ki z na široko odprtimi rokami mimoidoče vabi k prepevanju njegove priljubljene pesmi Nel blu dipinto di blu (Volare).
Ulice Monopolija
Le nekaj kilometrov proti jugu leži nekoliko večje, manj turistično, a nič manj očarljivo mesto Monopoli. Pristaniško naselje se je po strateškem položaju stoletja kosalo z Benetkami, Genovo in Amalfijem. Njegove ribiške korenine, ki segajo več kot tisočletje v preteklost, pa so vidne še danes. Le nekaj korakov od mestnega trga se pogled odpre na majhno ribiško pristanišče Vecchio. Ko se sosednje stavbe obarvajo v zlato, se s pomola razlegajo melodije lokalnega pianista. Na enem od tradicionalnih modrih čolničkov v pristan počasi zapelje ribič, ki si krov deli s svojim zlatim prinašalcem.
Klifi mesteca Polignano a Mare
V nasprotju z nekaterimi trenutno najbolj obiskanimi apulijskimi mesti, v Monopoliju v hipu začutimo pravi utrip južnoitalijanskega življenja. Čeprav boste naleteli na kar nekaj turistov, je staro mestno jedro še vedno dom številnih domačinov. Na to vas bo zgodaj zjutraj opozorilo sveže oprano perilo, ki se suši na dolgih vrveh, napeljanih po ozkih ulicah. Tik za tem, ko sonce pokuka izza obzorja, se svetloba nagajivo poigrava na belih fasadah hiš. Odpravite se do bližnje pekarne in si ob pogledu na zidove gradu Carla V. privoščite lokalne dobrote. A nikar ne pozabite, da čas tu teče počasneje – urnik, ki ste ga našli na Googlu, vzemite z rezervo.
Aperitivo med vinskimi trtami v Masserii Montenapoleone
Masseria (stara kmetija) družine Monteneve leži na apulijskem podeželju, približno na polovici poti med Monopolijem in Ostunijem. Na 35 hektarih zemlje raste na stotine starih oljk, med katerimi je bila najstarejša posejana pred kar tisoč leti. Posestvo se ponaša tudi z vinogradom, ki se ob sončnem zahodu prelevi v bar z lesenimi mizami, kjer si gostje pred večerjo lahko privoščijo aperitiv. Ko se stemni, pa boste spoznali, od kod glavnemu kuharju restavracije La Falegnameria, Domenicu Consoli, vzdevek čarodej.
Kaj naročiti? Za začetek natakarja vprašajte po njihovem prepoznavnem spritzu (sestavine naj zaenkrat ostanejo skrivnost). Za predjed si privoščite Salso d'Amore (svežo burato v paradižnikovi omaki s česnom in pestom) in marinirano skušo s sladko in kislo zelenjavo. Svedri v barvah italijanske zastave so odlična izbira, pravo čarovnijo pa boste občutili z na videz preprostimi testeninami, imenovanimi Spaghettoni mix, s paradižnikovo omako in sipinim črnilom. Namig: treba jih je premešati.
View this post on Instagram
2. Ostuni
Bele ulice Ostunija
Sredi doline Itria se kot krona nad oljčnimi nasadi dviga La Città Bianca – belo mesto. Strme stopničaste uličice skozi osrčje starega naselja vijugajo med kamnitimi hišami z belo fasado in zelenimi polkni. Po zidovih se bohotijo rastline plezalke, na pragovih so postavljene ločene posode z oljkami in kaktusi. Le kdo se ne bi želel izgubiti v takem labirintu? Ob vsakem napačnem koraku se znajdemo v še lepšem kotičku tega magičnega mesta.
Ne glede na to, ali se boste tu mudili le en večer ali več dni, raziskovanje se nikoli ne bo končalo. Nič čudnega, da Ostuni velja za eno od najlepših apulijskih destinacij. Okoliška regija naj bi bila poseljena že vse od kamene dobe, mesto je bilo ustanovljeno v času Mesapov in nato posuto med Punskimi vojnami med Kartagino in mlado rimsko republiko. Ponovno so ga v 15. stoletju zgradili Grki. Od tu tudi njegovo ime, ki izvira iz grške besede za novo mesto, Astu néon.
Večerja s koktajli v hotelu Paragon 700
Lastnika hotela, zakonca Pascale in Ulrike, sta se v zgradbo sredi mesta zaljubila na prvi pogled. Včasih je tukaj domoval prvi župan Ostunija, zdaj pa rdeča palača (Palazzo Roso) privablja goste z vsega sveta. Restavracija 700 z oprto kuhinjo in skrbno izbranim dekorjem posebno pozornost posveča lokalnim sezonskim sestavinam in raznoliki paleti okusov. Jedi, ki nastanejo izpod rok mladega glavnega kuharja Giacoma Simoneja, so perfektno zrcalo njegovih apulijskih korenin s ščepcem eksperimentiranja. Hotel pa se ponaša tudi z enim od najboljših koktajl barov v pokrajini. Mešalec pijač Leonardo Giorgini je pravi mojster, ki bo vaše želje spremenil v koktalj z nepredvidljivo mešanico.
Kaj naročiti? Priporočamo, da se popolnoma prepustite in naročite degustacijski meni. Pozdrav iz kuhinje vključuje zeleno z rikoto in domačimi grisini, svežim hlebčkom kruha in ekstra deviškim olivnim oljem. Masleni svedri s surovimi škampi in kremo iz artičok so nekaj povsem posebnega. Glavna jed je sestavljena iz sipe, kreme sušenih paradižnikov, jodovega musa in žefrana. Sladoled iz burate z limoninim pralinejem se zlahka uvrsti na seznam najboljših sladic, sledi pa mu še kanoli s sladoledom iz popra in medu. Vaše brbončice se sploh ne bodo zavedale, kaj jih je doletelo.
Dve noči v hotelu Trullo Santangelo
Daniele in Maria Luisa sta butični hotel na posestvu, ki je v je v lasti družine Elia že kar sedem generacij, prvič odprla pred približno desetimi leti. Sredi kamnitega dvorišča, obkroženega s tradicionalni kamnitimi kočami, stoji mogočna murva. Pod njenimi vejami vsako jutro postrežejo bogat zajtrk z lokalnimi dobrotami – od sadja in fokače do sladic in domačega jogurta. Če boste pokazali zanimanje, vam bosta pozornost namenila tudi dva prijazna kužka, ki uživata v družbi gostov. Ob rezervaciji lahko izbirate med nastanitvami v Trullu in Lamii, kmečki hiški z ravno streho. Gostje se lahko sprostijo ob bazenu s pogledom na oljčni nasad ali zleknejo v eno izmed visečih mrež. Hotel najdete nekaj kilometrov iz mesta Ceglie Messapica in le slabe pol ure vožnje od Ostunija.
3. Otranto in okoliški zalivi
Grotta della Poesia
Obmorsko mestece je odlično izhodišče za raziskovanje najlepših zalivov vzhodne apulijske obale. Le nekaj kilometrov iz mesta boste naleteli na turkizno morje, peščene plaže in mogočne klife. Stari del mesta se ponaša z zgodovinskim svetilnikom, prastarimi mestnimi zidovi in mogočnim gradom, za seboj pa ima tudi precej precej burno zgodovino. Legenda pravi, da je Otranto v 15. stoletju padel v boju proti napadom na Otomansko cesarstvo. Pogumen lokalni krojač Antonio Primaldi skupaj z 800 možmi ni privolil v spreobrnitev vere in se je uprl nasprotnikom, čeprav jih je še isti dan čakala smrt. Zdaj jih poznamo kot 800 mučenikov Otranta.
Grotta della Poesia in Torre di Roca Vecchia
Grotta della Poesia (jama poezije) je gotovo ena od najbolj priljubljenih znamenitosti apulijske obale. Njen naravni bazen s kristalno vodo vsak dan privabi številne obiskovalce. Če si želite več zasebnosti, se odpravite proti gradu Roca Vecchia in svoj kotiček poiščite na kateri od bližnjih skal.
Torre Sant'Andrea
Zgodaj zjutraj boste v pogledu na impresivne apnenčaste tvorbe uživali čisto sami, družbo vam bo morda delal le par mimoletečih galebov. Smaragdno zelena voda se bo ob dotikih sončnih žarkov počasi obarvala turkizno.
Porto Miggiano
Z vrha se pogled odpre na majhno zaplato peščene plaže, ki jo obdajajo visoke skale. Po strmih stopnicah se spustite do dna in nagrajeni boste z modrimi odtenki morske vode.
Cala Dell'Acquaviva
Udobno se namestite na skalah s pogledom na ozek zaliv z belimi hiškami z modrimi vrati. Ne gre za klasično peščeno plažo, a je vsekakor vredna ogleda.
Drugi zalivi v bližini Otranta, ki jih je vredno obiskati: Spiaggia di Pescoluse (Maldivi Salenta), Marina Serra in Torre dell'Orso.
Zajtrk s pogledom na morje v hotelu Palazzo de Mori
Nekdanje aristokratsko stanovanje v osrčju starega mestnega jedra Otranta je zdaj spremenjeno v eleganten B & B s šestimi sobami. Zgradba pripada enemu od 800 mučenikov, ki so med branjenjem mesta padli med invazijo Saracenov. Iz sprejemne sobe lahko stopite na kamnito teraso s pogledom na modro morje pristaniškega zaliva in zidove gradu Aragonese. Tu zjutraj postrežejo tudi odličen zajtrk iz lokalnih sestavin, vključno s svežimi kolači, rogljički in sadjem z domačim jogurtom. Iz sobe z delnim razgledom na morje lahko navsezgodaj opazujete, kako se sončni žarki dvigujejo izza obzorja in počasi osvetlijo prebujajoče se mesto. Bližnji bari in restavracije so le korak stan, prav tako pa boste iz hotela stopili neposredno na priljubljeno obmorsko promenado. S takšno lokacijo se ne more kosati noben drug hotel v mestu.
4. Tremitsko otočje
Tremitsko otočje v jutranjih urah
Tu ne boste našli prestižnih restavracijskih verig in luksuznih hotelov, namesto tega vas bodo na San Dominu, največjem izmed petih otokov, pričakale preproste zasebne nastanitve, lokalne restavracije in domačna trgovina, v kateri vam prodajalka po naročilu pripravi sendvič s svežo mocarelo in paradižnikom. Morda prav temu lahko pripišemo zasluge za turistično neprepoznavnost tega jadranskega bisera.
Kamniti klifi, jame s turkiznim morjem, polnim čudovitih rib, in nepozabni sončni zahodi se z lahkoto postavijo ob bok tistim na veliko bolj priljubljenem Capriju sosednje Kampanije. Zakaj ju je torej doletela tako različna usoda? Medtem ko je rimski cesar Avgust pred dva tisočimi leti Capri izbral za svojo počitniško destinacijo, je na Tremitih zaradi prešuštva zaprl svojo vnukinjo Julijo, ki je tu po 12 letih tudi umrla. Zgodovina otočja je torej precej mračna. V 30 letih prejšnjega stoletja je podobno idejo dobil tudi Mussolini, ki je tukaj postavil zapor za politične zapornike. Naravne lepote otokov, zaščitene v sklopu naravnega parka Gergano, pa zdaj vseeno privabljajo tako avanturistične turiste kot tiste željne umirjenega počitniškega ritma.
Stara legenda pravi, da je na obali enega izmed otokov pokopan grški junak trojanske vojne Diomed. Od tu tudi njihov vzdevek Isole Diomedee – Diomedovi otoki. Najbolje je, da se raziskovanja najlepših zalivov in kamnitih jam lotite s čolnom. S San Domina se lahko odpeljete tudi na sosednji otok San Nicola, na katerem stojijo zidovi starega samostana, v katerem je do 17. stoletja bivala vrsta meniških redov.
Najlažje boste na otočje prispeli s potniškim helikopterjem, ki dvakrat dnevno vzleti iz Foggie. Za povratno karto boste zunaj glavne sezone odšteli le približno 80 evrov. Iz bližnjih obalnih mest pa se lahko pripeljete tudi s helikopterjem.
5. Matera
Pogled na Matero
Tik čez mejo Apulije, v sosednji regiji Bazilikata, stoji tretje najstarejše mesto na svetu. A ne skrbite – če ga v pogovoru z domačini po pomoti uvrstite k Apuliji, vas bodo na to hitro opomnili. Zdaj eno izmed najbolj čarobnih mest v celotni Italiji pa je bilo še v prejšnjem stoletju označeno za sramoto Italije. Pisatelj Carlo Levi, ki je bil 30. letih izgnan v bližnje mesto, je bil šokiran nad življenjskimi razmerami revne Matere. Družine so skupaj z živino bivale v majhnih jamah, brez elektrike, vodne napeljave in ogrevanja. Malarija je bila del vsakdana in otroci so umirali, še preden so imeli možnost odrasti. Prav Levijeva knjiga Christ Stopped at Eboli pa je popolnoma spremenila usodo mesta.
Italijanske oblasti so domačine izselile v bližnje naselje in prazno mesto je desetletja pozneje počasi začelo oživljati in privabljati umetnike. Potomci izseljencev s skupino La Scaletta na čelu so začeli obujati stare tradicije in kulturno dediščino tega kraja. Leta 1993 je bil mestu dodeljen status Unescove svetovne dediščine. Prazna Matera je kmalu postala priljubljena destinacija za snemanje filmov, vključno s Kristusovim pasijonom Mela Gibsona in najnovejšim Bondovim filmom Ni čas za smrt. Zdaj v starem mestnem jedru Sassi di Matera kar mrgoli butičnih hotelov, odličnih restavracij in živahnih barov. Turističnemu mestu je s skrbno obnovo starih zgradb uspelo pridobiti priljubljenost in obenem ohraniti pristno domačno vzdušje. Ne boste se počutili kot turist niti kot tujec, ampak kot član skupnosti.
View this post on Instagram
Noč v jami v luksuznem resortu Sant Angelo
Še preden je svoja vrata odprl luksuzni resort Sant Angelo, je v Materi že deloval prvi razpršeni hotel (po italijansko albergo diffuso) La Casa di Lucio, ki gostom še danes nudi bivanje v avtentičnih prostorih, kjer se boste počutili kot doma. Prav tako vam bo ob vstopu v Sant Angelo takoj jasno, da ne gre za tipičen hotel. Raznolike sobe so posejane med strmimi stopnicami, ozkimi uličicami in kamnitimi terasami. Izbirate lahko med čudovitim pogledom na trg sv. Petra in elegantno opremljenimi jamami z apnenčastimi stenami. V hotelu je se med snemanjem filma 007 Ni čas za smrt nahajala tudi igralka skupina. Hotel med drugim ponuja široko paleto skrbno pripravljenih doživetij, s katerimi boste odkrili najlepše dele mesta in njegove hribovite okolice. Obiščete lahko prav tako butično trgovino z lokalnimi izdelki, kjer boste našli vse od lesenega pribora do apulijskega vina, nepogrešljiva pa je tudi restavracija Regiacorte, ki je odprta za zajtrk in večerjo.
Večerja v restavraciji Regiacorte s pogledom na Sassi di Matera
Upamo si trditi, da je to ena od restavracij z najlepšim razgledom na svetu. Med večerjo bodo vaše oči pogosto zahajale k čarobno osvetljenim stavbam starega mesta in za trenutek boste morda celo pozabili, v katerem stoletju živite. Nič manj navdušujoče niso jedi, ki nastanejo pod skrbnim nadzorom glavnega kuharja Pompea Lorussa. Poleg menija, prilagojenega ritmu sezonskih sestavin, si lahko privoščite kozarec odličnega apulijskega vina.
Kaj naročiti? Kot vedno ljubiteljem gastronomije priporočamo degustacijski meni. Za začetek se boste težko uprli svežemu kruhu, mini fokačam in tarallijem z ekstra deviškim olivnim oljem. Sledili bodo bakalar tartar z zelenim paradižnikom in kremo iz mocarele ter kapesante z rikoto in grahovo kremo. Odlične so tudi testenine z morskim ježkom, inčuni in mandljevo kremo. Za glavno jed pa postrežejo skušo z različico solate cialledda, polito s koktajlom bloody mary.
6. Ne izpustite tudi teh očarljivih mest
Apulija se ponaša s stotinami mestec, vsakim posebnim na svoj način. Za čudovit sončni zahod obiščite Vieste, v Traniju si privoščite večerjo v kateri od restavracij z Michelinovo zvezdico, Lecce je dom odličnih koktajlov, v Altamuri boste našli najboljši kruh in tovarno burate, v Alberobellu pa si oglejte značilne apulijske trulle, tradicionalne koče.
Taralli
7. Slovarček tipične apulijske hrane
Taralli – slani krekerji v obliki majhnih prestic
Orichiette – testenine v obliki ušesc
Apulijska fokača – testo okrogle oblike, navadno obloženo s paradižnikom, olivami ali krompirjem (najboljšo spečejo v pekarni Santa Rita v središču Barija)
Burrata – sir z ovojnico iz mocarele in mehko notranjostjo iz stračatele (Vito Dicecca @ cheeseinside ponuja voden obisk sirarnice)
Tette delle Monache – puhasto pecivo s kremo
Ekstra deviško olivno olje – olivno olje visoke kakovosti, pridobljeno le z mehanskimi postopki (rezervirajte okušanje olivnega olja v Masserii Salamina)
Panzerotto – ocvrta ulična hrana v obliki žepka, polnjena s svežo mocarelo in paradižnikom ali drugim mamljivim nadevom
Kruh iz Altamure – tradicionalni apulijski kruh s certifikatom PDO
Napisala: Ana Abram
Fotografije: Ana Abram, Promo material
