Beni MOSHE: »Ženska telesa niso povabilo, ne glede na to, kako so uprizorjena«

20. 2. 2023
Deli

Umetnik iz Züricha libanonskih korenin je navdih vrveža švicarskih ulic zamenjal za opečnate strehe slovenske prestolnice. Z njim smo se pogovarjali o njegovem nenadkriljivem ustvarjanju.

Če bi mu želeli nadeti etiketo, bi ga opisali kot zbiratelja sodobne umetnosti v preteklosti, zdaj pa podjetnika in umetnika, ki je zadnji dve leti energijo usmeril v ustvarjanje in kreiranje. Njegova dela so skupek poigravanja čopičev in drugih tehnik, ki se razigrano prepletajo na platnu – navdih pa, poleg opazovanja problematik vsakodnevnega življenja, črpa tudi iz navdiha nekaterih največjih umetnikov (na primer Gerharda Richterja).

Trenutno živite v Ljubljani – kje je lažje ustvarjati?

Gotovo v Ljubljani, saj je manj distrakcij in stresa iz okolice. V Ljubljani se lahko zaprem v studio, ustvarjam in izklopim telefon – nihče ni jezen, če ne odgovorim v petih minutah. Svobodo mi dajeta svež zrak in okolje.

Pa lahko iz takšnega 'popolnega' okolja kljub temu črpate navdih?

Zelo dobro vprašanje – ja in ne. V Ljubljani manjka nekaj dodatnega kulturnega življenja, ki bi dodajalo vpogled in navdih iz okolja. Hkrati pa geografska lega omogoča, da si s kratkim letom tako rekoč v večini večjih prestolnic in se po navdih odpraviš v Benetke, Pariz, Zürich​, Milano ...

Nam zaupate več o seriji slik, ki upodablja Star Girls?

Začela je nastajati ob navdihu slike Juliana Schnabela (upodabljanje Šive). Serija je nastajala kot kombinacija fotografij in slik. Ženske so uprizorjene ženstveno – ženske velikokrat prevzamejo (ali jim je dodeljena) precej moško podobo, da bi se izognile nadlegovanju; opozarjam, da ženska lahko obdrži vso ženstvenost, ki pa ni vabilo, da so telesa lahko videna kot seksualni objekt. Serija ozavešča, da ženska telesa niso povabilo, ne glede na to, kako so uprizorjena. Med časom ustvarjanja serije sem veliko bral o feminizmu (4 stopnje feminizma), kjer tretja faza osvobaja ženske in jih spodbuja v neodvisnost in svobodo, ki se kaže tudi v oblačilih. Yakuza je (prva izmed šestih upodobitev) prispodoba nekoga, s katerim se ne želimo šaliti in ga jemljemo resno – to navezujem na moderno žensko, jo na tak način oborožim in opolnomočim.

Je umetnik tudi podjetnik?

Ja, če želiš biti uspešen umetnik, moraš biti podjeten in se seveda znajti v svetu umetnosti – in tudi preživeti. Ne gre le za to, kako dober si z rokami in pri delu, ampak tudi, kako spreten si v komunikaciji, mreženju. Če si spreten tudi pri tem, imaš kmalu več možnosti, da ustvarjaš več. Torej poznati moraš trg, kakovost in seveda potencialne kupce. Trdo delo ni bilo še nikoli nikomur odvzeto. Nič ne pride samo – vztrajanje in trdo delo sta tista, ki 'podložita' talent. Ne počneš tega zaradi denarja (ker delo, ki je opravljeno strastno, ne zraste iz denarja), vendar če želiš to početi na dolgi rok, moraš seveda tudi zaslužiti.

Čigavo sliko bi najraje imeli v svoji zbirki?

Težko je izbrati eno delo, ki bi bilo najljubše. Upoštevam številne vidike. Eden od njih je, koliko energije lahko užijem z uživanjem v umetniškem delu. Če bi to upošteval kot glavni dejavnik, bi rekel, da je Šiva slikarja Juliana Schnabla moj najljubši kos.

Modni oblikovalec ali blagovna znamka, s katero bi si želeli sodelovati?

Prihajajoča modna znamka, ki sem jo pravkar prepoznal v Parizu, The Frankie Shop. Res mi je všeč, kako nenavadni in neposredni so njihovi dizajni ter barve.

Kako vidite svojo vlogo v Ljubljani?

Svojo vlogo v lokalnem okolju Ljubljane vidim tako, da s svojimi deli ozaveščam o prestolnici (morebiti z navdihi ali potencialnimi kupci in dogodki). Naslednji korak je izvedba razstave v sosednji Italiji, v naslednjem letu pa tudi aktivna udeležba na Ljubljana Art Weekendu.

Njegovemu umetniškemu popotovanju lahko sledite prek vloga (Youtube Channel: @benimoshe) ali prek družbenih omrežij @benimoshe_official, kjer dobite vpogled v umetniški svet z njegovimi očmi. 

Fotografije rawlab d. o. o in promocijsko gradivo

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić