Za zapeljiv videz: navlažite kožo

Nič ni bolj mikavno kot napeta lepa koža. Na njej se svetloba lepše razprši in njen dotik je svilen. Če želite biti bolj privlačni, le dobro navlažite kožo.

Za zapeljiv videz: navlažite kožo

Zakaj je dobro navlažena koža seksi?

Ker je ‘sočna’. Mehak in napet videz je neposredno povezan z navlaženostjo kože.

Usnjico sestavlja 80 odstotkov vode, povrhnjico 70 odstotkov in poroženelo plast 13 odstotkov. Ko kožo vlažimo, delujemo preventivno in obenem gladimo že nastale gube. Manjše gubice na poroženeli plasti, ki je zaradi izsušenosti izgubila sijaj, izginejo, nastajanje gub v globljih plasteh pa se upočasni.

Vlaženje obenem omili upad tvorjenja vlažilnih učinkovin v povrhnjici (sečnina, aminokisline, ceramidi), ki se začne po 30. letu starosti. »Gre za začarani krog, « razlaga Eric Gooris iz Clarinsa, »s staranjem se fibroblasti ‘utrudijo’, globlje plasti kože se tu in tam povesijo, potem se povesi še povrhnjica in poroženela plast se naguba.«

Katere učinkovine kožo najbolj napnejo?

»Trenutno kozmetična industrija išče navdih v polnilih, ki jih uporablja estetska medicina, « pripoveduje Caroline Debbasch iz Vichyja. Zvezdi injekcijskih posegov, kolagen in hialuronska kislina, sta se izkazali pri glajenju kože od znotraj, obe pa delujeta tudi, če ju nanesemo na kožo. Na njej namreč ustvarita tanko plast, ki vodi preprečuje, da bi izhlapela, zato se usmeri nazaj v kožo, ki tako postane bolj napeta, gube pa manj opazne.

Pomembna novica je, da jim je v laboratorijih uspelo hialuronsko kislino razcepiti na dovolj drobne delce, da lahko prodrejo do usnjice in tam spodbujajo delovanje fibroblastov, ki tako proizvajajo več kolagena in elastina. S tem so se resnično približali učinkom injekcij.

Kako vemo, da koža potrebuje vlažilno nego?

Vsaka koža jo potrebuje. In ko imamo občutek, da je zategnjena, ko izgubi sijaj, postane hrapava in občutljiva, je jasno, da je izsušena. Vzroki za takšno stanje, ki je posledica oslabljenega hidro-lipidnega zaščitnega plašča, so podnebne razmere, veter in stres.

Ne smemo pa ga zamenjati za kronično izsušeno kožo, za katero je krivo pomanjkanje lipidov. Takšni koži je treba poleg vode zagotavljati dovolj maščob, ki preprečujejo izhlapevanje.

So vse kreme vlažilne?

Da in ne. Predvsem niso vse enako vlažilne. »Klasična nega na osnovi glicerina, estra ali silikonov z mat učinkom zavira izhlapevanje vode, kar je dovolj za normalno in mešano kožo, « razlaga Caroline Debbasch.

Suhi koži pa bo bolj ustrezala krema, bogata z oligoelementi, sečnino, sladkorji in hranljivimi snovmi, kot so olja, masla in voski, ki kožo pomirijo, oziroma formule, ki temeljijo na aquaporinih – proteinih, ki zagotavljajo učinkovitejše vlaženje kože.

Olje ali serum?

Ne eden ne drugi ni primeren za vse tipe kože.

Olja, ki jih sestavljajo lipidi, kožo nahranijo in preprečujejo njeno izsušitev, torej so primerna za suho kožo. »Serumi, ki so zelo bogati z aktivnimi sestavinami in vodo, pa so pravi vlažilni koncentrati.

Zaradi napredka v izdelavi zagotavljajo vse večji občutek ugodja, « nadaljuje Caroline Debbasch. Na mastno kožo jih lahko nanesemo samostojno, mešana in suha koža pa bosta za prijetnejši občutek poleg seruma potrebovali še kremo.

Lahko enako vlažilno kremo uporabljamo tako pri dvajsetih kot pri petdesetih letih?

Ne, ker se potrebe z leti spreminjajo.

Po 20. letu, ko je hormonski vrhunec pubertete za nami, začne koža hitreje izgubljati vlago, poroženela plast povrh­njice razpoka in pojavijo se mikrogubice. Če želimo udrtinice zgladiti in jim preprečiti, da bi se razvile v gube, moramo dodajati vodo. Zadostovala bo že kakovostna osnovna vlažilna krema.

Okrog 30. leta se obnova celic upočasni, zato je treba s pomočjo formule, obogatene s hialuronsko kislino, spodbujati delovanje fibroblastov in kožo obnavljati z nočno kremo.

Pri 40 letih, ko se izgubljanje kolagena še pospeši, je primerna krema z retinolom. Pozneje, ob hormonskih spremembah, ki spremljajo menopavzo, ko koža potrebuje nego, bogato s hranilnimi snovmi, pa pridejo na vrsto še formule z visoko vsebnostjo lipidov.

Naj vlažilna krema vsebuje tudi UV-filter?

Mnenja o tem so različna. »Filtri so dodatna zaščita, saj UV-žarki niso škodljivi samo v poletnem času, « je prepričana Caroline Debbasch. Dokazano je, da naša koža pozimi sprejme 50 odstotkov letne količine UVA-žarkov, ki prodrejo v globlje plasti kože in s spodbujanjem nastajanja prostih radikalov poškodujejo fibroblaste. Eric Gooris pa pravi: »Naloga zaščitnega faktorja ni upočasniti staranja kože, temveč preprečiti pojavitev kožnega raka. Večina zaščitnih filtrov prodre v telo, in če smo na soncu večinoma le deset minut na dan, pomeni uporaba kreme za sončenje vse leto nepotrebno tveganje.« Bolje se je torej odločiti za kremo, bogato z antioksidanti, in če želimo popoldne preživeti na terasi, čeznjo nanesti še zaščitno sredstvo.

Vlažimo še drugače

Poleg kreme nam bodo bolj napeto kožo pomagali doseči tudi tekočina in hrana ter prehranska dopolnila.

  • Voda po žilah prispe do globljih plasti kože, kjer se s pomočjo hialuronske kisline shrani, od tam pa se prek povrhnjice širi vse do poroženele plasti ter tako zagotavlja ustrezno navlaženost.
  • Živila, ki vsebujejo likopen (paradižnik, rdeče sadje, grenivka, papaja), spodbujajo tvorbo hialuronske kisline. Uživajte jih toplotno obdelane, ker je njihova presnova tako boljša. Za učvrstitev hidro-lipidnega plašča ne pozabite na maščobne kisline omega 3 in 6 (mastne ribe, ribez), ki se v telesu spremenijo v ceramide.
  • Dvakrat na leto opravite kuro s prehranskimi dopolnili. Izberite tiste z maščobnimi kislinami omega 3 in 6.

DA / NE

NE: Čiščenje kože s trdo vodo in s sredstvi, ki se penijo.

DA: Nežno čiščenje z mlekom, ki ga nanesemo z masažnimi gibi in nato odstranimo s tonikom.

NE: Piling več kot enkrat na teden (če na koži ni odmrlih celic, abrazivni delci odrgnejo ‘živo’ kožo).

NE: Pretirana uporaba klimatskih naprav (če je zrak v prostoru presuh, voda izhlapeva iz kože).

DA: Pred potovanjem z letalom, ki bo trajalo več kot dve uri, na kožo nanesite obilen sloj kreme, saj bo šok sicer tako velik, kot bi obiskali Saharo.

Fotografija Shutterstock.com

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri